V tretjem odstavku 5. člena zastavne pogodbe so zastavitelji izrecno pooblastili zastavnega upnika, da izvede vknjižbo zastavne pravice. Taka pogodbena določba pomeni jasno in nedvomno izjavo zastaviteljev o njihovem pristanku na vknjižbo zastavne pravice, saj pooblastitve brez takega pristanka že po logiki same stvari sploh ne more biti. Zato je materialnopravno zmotno stališče zahteve, da navedena pogodbena določba ne zadošča za vknjižbo.
Neutemeljeno je sklicevanje zahteve na akcesornost zastavne pogodbe oziroma njeno povezanost z nastankom zavarovane terjatve. Ta odvisnost oziroma povezava je pri maksimalni hipoteki manjša in drugačna, kot pri klasični hipoteki. Drugačno razumevanje bi namreč pomenilo, da bodočih in/ali pogojnih terjatev sploh ni mogoče zavarovati z zastavno pogodbo, ker (še) ni terjatve, ki naj bi se zavarovala. Izničilo bi torej samo maksimalno hipoteko kot institut najbolj primernega zavarovanja bodočih in pogojnih terjatev, katerih višina ob dogovoru še ni znana.
zahteva za varstvo zakonitosti - vknjižba izbrisa zastavne pravice - izbris zaznambe izvršbe - obvestilo izvršilnega sodišča - materialnopravne predpostavke za dovolitev vpisa - pristojnost zemljiškoknjižne referentke - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti
Za izbris zaznambe izvršbe je potrebna listina, ki dokazuje, da je bil sklep o izvršbi razveljavljen oziroma spremenjen tako, da je bil predlog za izvršbo zavrnjen oziroma zavržen ali da je bila izvršba ustavljena (90. člen ZZK-1). Listina, ki dokazuje navedeno, je obvestilo izvršilnega sodišča s priloženim sklepom tega sodišča. Listine, na katere se je oprlo zemljiškoknjižno sodišče pri sporni odločitvi o izbrisu zaznambe izvršbe in (posledično) izbrisu zastavne pravice, po vsebini ne ustrezajo navedenemu pogoju, saj ne vsebujejo ničesar v zvezi s sklepom o izvršbi opr. In 208/2003 z dne 5.12.2003, ki je bil podlaga za zaznambo sklepa o izvršbi in posledično za vknjižbo zastavne pravice pod Dn. št. 8133/2003. Ker prvostopenjsko sodišče pri odločanju o predlogu ni upoštevalo pogojev za dovolitev spornih izbrisov, saj se je oprlo na neustrezne listine, namesto na listine, ki bi ustrezale 90. členu ZZK-1, je v tem delu odločitve zmotno uporabilo materialno pravo.
ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - pravno poslovna pridobitev - pravni naslov - pridobitni način - vpis v zemljiško knjigo - izbrisna tožba
Po pravnih pravilih ODZ je bil za pridobitev lastninske pravic potreben tako pravni naslov kot pridobitni način. Z vpisom v zemljiško knjigo je pridobil lastninsko pravico na sporni nepremičnini pravni prednik tožene stranke. Neskladje med resničnim dejanskim stanjem in vpisom v zemljiško knjigo zaradi nepravilnosti v pravnem temelju vpisa bi se reševalo z izbrisno tožbo, ki pa ni bila vložena.
IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STVARNO PRAVO
VS09272
ZIZ člen 59, 60, 64, 65, 167, 170, 170/1, 170/2. ZTLR člen 21, 63, 64.ZZK člen 1, 5.ZZZDR člen 51, 51/2, 54, 56.
nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba - izvršba na nepremičnino - nepremičnina kot skupna lastnina zakoncev - originarna pridobitev lastninske pravice - vpis lastninske pravice zakonca v zemljiški knjigi - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobrovernost upnika - hipoteka - pridobitev zastavne pravice z zaznambo sklepa o izvršbi - narava izterjevanega dolga
Pravica do poplačila terjatve, ki jo je upnik pridobil z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, nima prednosti pred na originaren način pridobljeno lastninsko pravico na nepremičnini v zemljiško knjigo nevpisanega zakonca.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS09034
ZIP člen 251b, 251c. ZTLR člen 63, 64.ZZK člen 1, 5.ZOR člen 12, 18.
zastavna pravica - hipoteka - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobrovernost - načelo vestnosti in poštenja - skrbnost
Tožena stranka zanesljivo ni imela nobenega povoda za dvom v verodostojnost in pristnost zemljiškoknjižnega stanja kot odraza resničnih pravnih razmerij, ki bi omajal njeno dobrovernost in ki sta jo sodišči prve in druge stopnje materialnopravno pravilno presodili z uporabo meril vestnosti in poštenja iz določb 12. člena tedaj veljavnega ZOR ter meril skrbnosti iz določb 18. člena istega zakona.
Ustavno sodišče je v odločbi Up-128/03 presodilo, da se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero lahko sklicuje tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na nepremičnini (in da to ne velja le v primeru, ko je upnik pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku).
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS08737
ZTLR člen 21, 63, 64.ZIZ člen 50, 54, 56, 64, 64/1, 144, 173, 251.ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 54.
načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - tožba na nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba - dobra vera - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - nepremičnina v skupni lasti zakoncev - vpis lastninske pravice zakonca v zemljiško knjigo - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev zastavne pravice z zaznambo sklepa o izvršbi
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na nepremičnini; to pa ne more veljati v primeru, ko je upnik pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS40834
ZIZ člen 271, 271/1, 273, 273/1.ZPP člen 181, 181/2.ZZK člen 101, 101/1.
pravni interes - izbrisna tožba - začasna odredba - ugotovitvena tožba - zemljiška knjiga - vknjižba - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - vpis pravice
Z začasno odredbo, katere vsebina je prepoved odtujitve ali obremenitve dolžnikovih nepremičnin (2. točka 1. odstavka 271. člena in 2. točka 1. odstavka 273. člena ZIZ), se dolžniku zgolj prepove odtujitev (ali obremenitev) nepremičnin. Z začasno odredbo upnik ne pridobi pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo. Vknjižena prepoved odtujitve (in obremenitve) predstavlja zgolj oviro za vpis (5. točka 1. odstavka 86. člena ZZK), če je prepoved obstajal v času vložitve zemljiškoknjižnega predloga. Če (še) ni, potem tudi z začasno odredbo izrečena prepoved odtujitve (ali obremenitve) ne učinkuje.
Če se lahko vloži ugotovitvena tožba na temelju posebnega predpisa, ni potrebno zatrjevati pravnega interesa, razen če bi tega nemara ne zahteval posebni predpis sam (2. odstavek 181. člena ZPP). Z na temelju začasne odredbe v zemljiško knjigo vpisano prepovedjo odtujitve ali obremenitve upnik (iz začasne odredbe) ne pridobi materialnopravne pravice. Zato tudi morebitna kršitev prepovedi ne pomeni, da obstaja materialnopravni razlog za neveljavnost tiste vknjižbe, ki nasprotuje na temelju začasne odredbe vpisani prepovedi odtujitve ali obremenitve. Izbrisna tožba je neutemeljena (1. odstavek 101. člena ZZK).
pridobitev lastninske pravice - izbrisna tožba - pravni posel - vknjižba lastninske pravice - pravni naslov - listine, ki so podlaga za vpis
Če zemljiškoknjižno sodišče napačno interpretira listino, ki je pravni naslov za pridobitev lastninske pravice, je ustrezno pravno sredstvo zoper takšno vknjižbo izbrisna tožba, ne pa tožba na ugotovitev lastninske pravice.
vpis v javno knjigo - zemljiška knjiga - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini
Vknjižba lastninske pravice na nepremičnini je možna le na zemljišču ali stavbi, katere identiteta je ugotovljena z upravno odločbo, temelječo na ustrezni geodetski opredelitvi, pri čemer je katastrsko stanje podlaga za ustrezen vpis v zemljiško knjigo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - DRUŽINSKO PRAVO
VS08259
ZOR člen 18.ZZK člen 5, 5/4.ZZZDR člen 54.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem - vpis skupnega premoženja v zemljiški knjigi - nedopustnost izvršbe - ustanovitev zastavne pravice - publicitetno načelo - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je uzakonjeno v četrtem odstavku 5. člena Zakona o zemljiški knjigi, po njem pa ne sme trpeti škodljivih posledic tisti, ki se je v pravnem prometu ob poštenem ravnanju zanesel na podatke o pravicah, vpisanih v zemljiško knjigo. Gre za enega od vidikov publicitetnega načela, po katerem se šteje, da je vse, kar je vpisano v zemljiški knjigi, resnično in pravno veljavno - in obratno, da se šteje, da tisto, kar ni vpisano v njej, tudi ne obstaja.
Zato se zakonec, ki ni poskrbel, da bi bila njegova zatrjevana pravica vpisana v javno knjigo, izpostavil nevarnosti, da bo kdo, ki se bo zanesel na podatke v zemljiški knjigi, pridobil kakšno pravico na nepremičnini.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS07928
ZOR člen 26, 28.ZZK člen 101, 101/1. ZTLR člen 24, 24/2.
obstoj pogodbe - sklenitev pogodbe - predmet pogodbe - pogodbena volja strank - notarski zapis pogodbe - izbrisna tožba - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dobrovernost - priposestvovanje
Kadar med samima pogodbenikoma (obema tožencema) ni spora, da določena parcela ni bila predmet pogodbe, zapis tudi ta parcela v notarskem zapisu pogodbe kot zapis njune pogodbene volje ne more povzročiti, da pogodba nastane tudi glede te parcele. Zunanji izraz pogodbeno volje, ki pa je dejansko ni bilo, je sicer omogočil zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice na sporni parceli na ime drugega toženca. Vendar je bila ta vknjižba materialnopravno neveljavna, ker do takega pravnega posla sploh ni prišlo. Revizijsko sklicevanje drugega toženca na dobro vero in načelo zaupanja v zemljiško knjigo je sklicevanje na pravno nepomembna dejstva o parceli, ki tudi po revidentovi izpovedi ni bila predmet pogodbe. Ker je tožnik na sporni parceli s priposestvovanjem pridobil lastninsko pravico že pred vknjižbo lastninske pravice na ime drugega toženca, je njegova izbrisna tožba utemeljena.
ZOR člen 532, 532/1.ZZK člen 17, 17/1.ZZK-1 člen 9, 150, 150/1.
predkupna pravica najemojemalca - prodaja nepremičnine tretjemu - razveljavitev in sklenitev prodajne pogodbe - vsebina tožnega zahtevka - vknjižba pravice predkupnega upravičenca - razveljavitev prenosa lastninske pravice v zemljiški knjigi
V primeru, da bi najemnik dosegel razveljavitev med najemodajalcem in tretjim (drugo toženko) sklenjene prodajne pogodbe in pa sklenitev prodajne pogodbe, katere predkupna pravica pa ni bila vpisana v zemljiško knjigo, bi najemnik niti po sklenitvi prodajne pogodbe ne mogel doseči vknjižbe lastninske pravice v svojo korist. Če se namreč vknjižba lastninske pravice v korist tretjega ne razveljavi, potem ostane kot lastnik vpisan v zemljiško knjigo tretji. Tudi če bi najemnik predlog za vknjižbo lastninske pravice oprl na prodajno pogodbo z najemodajalcem (ali pa na sodbo, ki bi nadomestila prodajno pogodbo), bi bila vknjižba zoper kot lastnika vknjiženega tretjega nedopustna. Vpisi so namreč dovoljeni le zoper osebo, na katero je ob času začetka zemljiškoknjižnega postopka že vpisana pravica, glede katere se bo izvršil nov vpis (prvi odstavek 17. člena ZZK; enako sedaj 9. člen in prvi odstavek 150. člena ZZK-1); ki pa je v tem primeru tretji, ne pa najemodajalec.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odločba državnega organa - priposestvovanje in prirast - naplavina - vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo - odločba geodetske uprave z delilnim načrtom
Pravnomočna odločba geodetske uprave z delilnim načrtom in naznanilnim listom (z določitvijo novih numeracij in površin) je lahko podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi (analogna uporaba določb 20. člena ZTRL).
prodaja nepremičnine - vpis v zemljiško knjigo - vknjižba lastninske pravice
Tožeča stranka in prvotoženec sta sklenila kupno pogodbo za sporno stanovanje, kupnina zanj je bila v celoti plačana, vendar pogodba ni bila izvedena v zemljiški knjigi.
Presoja, da je tožnik svoje obveznosti po sklenjeni pogodbi izpolnil, prvotoženec pa ne, ker tožniku ni omogočil vknjižbe lastninske pravice za sporno (kupljeno) stanovanje v pristojni zemljiški knjigi, je pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - UPRAVNI SPOR
VS15772
ZUS člen 1.ZPP člen 1.
stvarna pristojnost - pristojnost upravnega sodišča - pristojnost rednega sodišča - izbris neizvršenih plomb v zemljiški knjigi
Zemljiškoknjižna plomba je oznaka, ki se v zemljiški knjigi izvede po pravilih ZZK. Taka plomba nima lastnosti posamičnega akta ali dejanja v smislu ZUS.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev tožbe - izbrisna tožba - načelno pravno mnenje - prehodne in končne določbe - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti)
Od konkretne dejanske situacije v posamezni zadevi je odvisno, ali je mogoče tudi za zemljiškoknjižne vpise pred uveljavitvijo ZZK uporabiti novo določbo o triletnem roku za vložitev izbrisne tožbe iz drugega odstavka 102. člena ZZK. Upoštevanje krajših rokov iz novega zakona za vknjižbe, za katere je bil predlog vložen pred uveljavitvijo tega zakona, bi namreč v določenih situacijah privedlo do retroaktivnega učinka zakona in bi bila taka razlaga in uporaba novega zakona v nasprotju s prepovedjo iz prvega odstavka 155. člena URS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS07060
ZTLR člen 33. ODZ člen 431, 432, 433.ZZK člen 20, 22. Zakon o zemljiški knjigi (1930), člen 36, 37, 39. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 375, 375/1. ZUN člen 76c. Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča člen 82.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo - izstavitev zemljiškoknjižne listine - promet s kmetijskimi zemljišči - črna gradnja - prepovedi in omejitve prenosa lastninske pravice - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih
Na vprašanje, ali so omejitve pri prometu kmetijskih zemljišč ali omejitve pri prometu z zemljišči, na katerih naj bi bile črne gradnje, v konkretnem primeru pravno relevantne oziroma ali so ali bi lahko kakorkoli vplivale na utemeljenost tožbenega zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine, pritožbeno sodišče ni odgovorilo in je s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP 1977, ki jo v reviziji uveljavlja tožena stranka.
ZIP člen 56, 144, 144/1, 144/2.ZIZ člen 64, 170, 170/1, 170/2.
nedopustnost izvršbe - ugovor tretjega - izločitvena pravica - zaznamba sklepa o izvršbi - pravica do poplačila - zastavna pravica na nepremičnini - pozneje pridobljena lastninska pravica
Z zaznambo ustanovljena zastavna pravica na nepremičnini in dejstvo, da je tožnica pozneje pridobila lastninsko pravico na njej, ni ovira, da se izvršba opravi, saj je smisel tako vzpostavljene zastavne pravice prav v tem, da je upnik poplačan iz nepremičnine tudi v primeru spremembe lastništva. Tožnici, ki je sklenila kupno pogodbo že po zaznambi sklepa o izvršbi, zakon že poprej in sedaj ne daje pravice izločati nepremičnine iz izvršbe.