ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS02514
ZZK (1930) paragraf 87, 133. ZPP (1977) člen 348, 348/1, 206.ZNP člen 30, 30/1.ZZK člen 65, 90.
revizija - dovoljenost revizije - kdo lahko vloži revizijo - postopek za vpis v zemljiško knjigo - udeleženec v postopku - pravna sredstva - pritožba
Pravna pravila zakona o zemljiških knjigah iz leta 1930, ki so se v zemljiškoknjižnih postopkih uporabljala do uveljavitve zakona o zemljiški knjigi, Ur. l. RS 33/95 - ZZK (tedaj tudi še v času odločanja na drugi stopnji), niso izrecno določala, kdo ima pravico do vložitve pritožbe kot rednega pravnega sredstva. Kot pravilno ugotavlja drugostopno sodišče, pa so pravna pravila zakona o zemljiških knjigah v paragrafu 87 in nasl. določala, kdo je v zemljiškoknjižnih zadevah upravičen vlagati prošnje (vsakdo, ki z zemljiškoknjižno listino izkaže svojo pravico, ki more biti predmet vpisa, če pa kdo predlaga vpis v zemljiško knjigo v imenu drugega, pa se mora izkazati s pooblastilom, da je to upravičen), v paragrafu 133 pa, komu mora sodišče vročiti zemljiškoknjižni sklep. Poleg predlagatelja je to vedno še tisti, na čigar lastnini se pridobi zemljiškoknjižna pravica ali čigar zemljiškoknjižna pravica se prenese, obremenjuje, utesnjuje ali razveljavlja in tudi tisti, zoper katerega je bila opravljena zemljiškoknjižna zaznamba, tisti, za katere je na vpisani pravici kaj nadaljnjih vknjižb ali predznamb, če se dovoli popoln ali delni izbris, lastnik nepremičnine o sklepih o vknjižbi in predznambi, s katerimi se zastavljajo ali odstopajo že vpisane pravice tretjih oseb, pooblastitelju, če je izposlovan vpis zoper njega na predlog pooblaščenca, pristojnemu geodetskemu organu, zastavnemu upniku, drugim osebam pa, če tako določa poseben predpis. Ob pravilnem pravnem zaključku drugostopnega sodišča, da revidenta ni mogoče uvrstiti niti med osebe, ki jim je bilo potrebno vročiti zemljiškoknjižni sklep, niti med osebe, ki bi bila upravičena v konkretni zemljiškoknjižni zadevi vlagati prošnje, je pravilen tudi nadaljnji pravni zaključek drugostopnega sodišča, da navedena pravna pravila B. Š. ne zagotavljajo pravice do pritožbe v obravnavani zemljiškoknjižni zadevi.
Revident je v reviziji mnenja, da drugostopno sodišče pri presoji njegove legitimacije za vložitev pravnega sredstva ne bi smelo upoštevati le pravil zemljiškoknjižnega prava, ampak tudi pravila pravdnega postopka, ki omogočajo vložitev pritožbe vsakomur, ki ima za izpodbijanje sodne odločbe pravni interes. To sklicevanje revidenta na določbe pravdnega postopka pa ni utemeljeno. V pravdnem postopku je namreč uveljavljen čisti (procesni) pojem stranke. Stranka je tisti, ki zahteva pravno varstvo (tožnik) in tisti, proti kateremu tožnik zahteva pravno varstvo (toženec). Po določbah ZPP, lahko pritožbo proti odločbi sodišča prve stopnje vložijo le stranke (1. odstavek 348. člena ZPP). Kdor ima pravni interes do tega, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, pa le v primeru, če stopi v pravdo in se pridruži tej stranki (206. člen in nasl. ZPP). Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Zato ni utemeljeno revidentovo zatrjevanje, da mu v zemljiškoknjižnem postopku zagotavljajo legitimacijo za vložitev pravnega sredstva določbe ZPP.
Tožba za izbris hipoteke v zemljiški knjigi je utemeljena le v primeru, če bi prišlo do obravnavane vknjižbe hipoteke v nasprotju z določilom 29. člena pravnih pravil ZZK zaradi napačnega ravnanja v sami zemljiški knjigi.
Pravna pravila prejšnjega zakona o zemljiški knjigi.
tožba na izbris vknjižbe
Izbris vknjižbe pomeni samo vzpostavitev takega stanja v zemljiški knjigi, kakršno je bilo pred neveljavno vknjižbo. Nič pa ni s tem odločeno o siceršnjih pravnih razmerjih med strankami.
promet s stavbnimi zemljišči - pravica uporabe stavbnega zemljišča
Ob sklenitvi pogodbe in ob zemljiškoknjižnem vpisu dne 15.11.1993 v Republiki Sloveniji še ni bilo izvedeno lastninjenje stavbnih zemljišč v družbeni lastnini. Tako je še vedno v veljavi 4. člen Zakona o prometu z nepremičninami (Uradni list SRS, št. 19/76 in 42/86), po katerem na teh zemljiščih ni mogoče pridobiti lastninske pravice temveč samo pravice, ki jih določa zakon (pravico uporabe). Prenos pravice uporabe na zazidanih stavbnih zemljiščih ureja 7. člen tega zakona. Tudi v 12. členu Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/80 in 36/90) je bila določena pravica uporabe na zemljišču v družbeni lastnini, če je na njem stavba, na kateri obstaja lastninska pravica. Pravica uporabe se lahko prenese samo z lastninsko pravico na stavbi.
Ovire za vknjižbo lastninske pravice na stavbnem zemljišču v družbeni lastnini obstajajo po sedanji zakonodajni ureditvi ne glede na pogodbene stranke. Tak vpis tudi ne bi bil možen v primeru, če bi bila kupec domača fizična ali pravna oseba.
Toženca bi se pravdi lahko izognila, če bi pristala na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Ker tega nista storila in sta se tudi v pravdi upirala tožbenemu zahtevku, sta s svojim ravnanjem potrdila, da je bila pravdna pot potrebna.
Vpis v zemljiško knjigo pri dokazovanju lastninske pravice na nepremičnini ni merodajen v absolutnem smislu tako, da bi bila izključena možnost dokazovanja nasprotnega.
Zaradi pomote pri katastrskem preštevilčenju tožnik ni mogel kupljeno nepremičnino pridobiti v last v večjem obsegu, kot so jo uživali njegovi pravni predniki. Do spornih prostorov ni upravičen, ker ni dokazal, da jih ima v lasti, niti da ima do njih drugačno upravičenje po stvarnem ali stanovanjskem pravu.
izstavitev zemljiškoknjižne listine - lastninska pravica - pridobitev solastninske pravice - načelo dobre vere pri zemljiško knjižni pridobitvi lastninske pravice
Solastnik, ki je pridobil solastninsko pravico izvenknjižno (v konkretnem primeru z dedovanjem), lahko zahteva od zemljiškoknjižnega lastnika, da mu izstavi zemljiškoknjižno listino vse dotlej, dokler svoje solastninske pravice ne izgubi.
Če toženka ni bila v dobri veri v času vpisa v ZK na podlagi darilne pogodbe, solastninske pravice na spornem delu nepremičnine ni pridobila. Tožniki so, kljub sklenjeni darilni pogodbi in vpisu toženke na njeni podlagi v zemljiško knjigo, ostali solastniki v tistem obsegu, v katerem so nepremičnino podedovali.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - varstvo lastninske pravice - izstavitev zemljiškoknjižne listine
Tožeča stranka je zahtevala ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine parc. št. 6164, pri tem pa je v tožbenem zahtevku navedla le površino zemljišča (390 m2), ki naj bi bilo njena last. Le s tako opredelitvijo dela nepremičnine parc. št. 6164, ki meri bistveno več kot 390 m2, pa tožeča stranka ni zahtevala dovolj individualno določene stvari (37. člen ZTLR), poleg tega, kot je pravilno zaključilo pritožbeno sodišče, pa tak tožbeni zahtevek tudi ni v skladu s pravnimi pravili zakona o zemljiških knjigah (11. člen) in zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in vpisih (2. odstavek 3. člena).
listina, sposobna za vpis v zemljiško knjigo - overitev podpisa
V konkretnem primeru iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje sledi, da podpis prodajalcev na prodajni pogodbi, ni bil overjen. Zato ta prodajna pogodba, čeprav po obligacijskem pravu veljavna, ni takšna listina, na podlagi katere bi se lahko tožnik vpisal v zemljiški knjigi kot solastnik dela kupljene stanovanjske hiše. Prav to pa je tožnik v tej pravdi s tožbenim predlogom, v katerem predlaga, da se toženi stranki naloži izstavitev listine, na podlagi katere se bo lahko vpisal kot lastnik oz. uporabnik 1/2 kupljenih nepremičnin, uveljavljal.
izpodbijanje vpisa v zemljiško knjigo na podlagi sklepa o dedovanju - spor o dejstvih
Zemljiškoknjižni vpis, ki ga skuša tožeča stranka v tej pravdni zadevi izpodbiti in spremeniti je bil odrejen po uradni dolžnosti. Zemljiškoknjižni vpis je skladen s sklepom o dedovanju, kar je bilo pravnomočno že ugotovljeno s sklepom Višjega sodišča.
Tega pravnomočnega sklepa tožeča stranka v tej pravdni zadevi niti s sklicevanjem na določbe Zakona o dedovanju niti na pravna pravila zemljiškoknjižnega prava ne more izpodbijati. Obstoj tega sklepa, na podlagi katerega je prišlo v zemljiški knjigi le do vpisa solastninskih deležev, pa ni ovira za to, da pravdnima strankama ob morebitni delitvi stvari, pri katerih je v zemljiški knjigi sicer vpisana solastnina, v naravi pripadejo prav tiste stvari, ki so jima pripadle na podlagi oporoke, katere vsebina je povzeta tudi v sklep o dedovanju
ZZKat 24, 27. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 36, 40, 104.
poočitba parcelacije - zahteva za varstvo zakonitosti
Parcelacija zemljišča sodi med akte vzdrževanja zemljiškega katastra (1. odstavek 27. v zvezi s 1. odstavkom 24. člena). Odločba se izda v upravnem postopku in ima naravo upravnega akta (1. in 202. člen zakona o splošnem upravnem postopku, Ur.l. SFRJ, št. 47/86, preč.b.). S pravnomočnostjo postane javna listina in se kot takšna presoja tudi po pravnih pravilih zemljiškoknjižnega prava.
Zemljiškoknjižno sodišče ne presoja njene vsebine, temveč le ali izpolnjuje pogoje, da se jo šteje za javno listino. Če gre za odločbo o parcelaciji torej le, ali je upravni organ potrdil njeno pravnomočnost (36., 40. in 104. člen pravnih pravil zakona o zemljiških knjigah) in ne ali je bila odločba izdana v zakonitem postopku.
ZZK ne pozna razveljavitve odločbe zemljiškoknjižnega sodišča. Ker gre za nepravdni postopek je potrebno uporabiti ZNP. Po 3. odstavku 1. člena ZNP se splošna načela tega zakona uporabljajo za vse nepravdne postopke, če zakon ne določa drugače. Zakon o zemljiški knjigi še ni bil sprejet. Med splošnimi načeli ZNP je tudi 37. člen, ki napotuje na pravdni postopek. Ta pa pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti zahteva razveljavitev izpodbijane odločbe, če so bile kršene postopkovne določbe (2. odstavek 408. člena v zvezi s 394. členom ZPP) in če za pravilno uporabo materialnega prava niso bila ugotovljena vsa pravno odločilna dejstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00514
Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 83, 83/1-10.
razpolaganje z državno lastnino
Razpolaganje LO (občine) leta 1963 s takrat državno lastnino - po Zakonu o prometu z zemljišči in stavbami (Ur.l. FLRJ, št. 74/55, 52/57) - je bilo veljavno.
ZZKat člen 20, 21, 22, 23, 30, 32. Zakon o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih (1930) paragraf 27.
sprememba vpisa v zemljiško knjigo - poočitba spremembe katastrskih podatkov v popisnem listu zemljiške knjige
Občinski geodetski organ seznani sodišče s spremembami v oštevilčbi, površini, vrsti rabe in katastrskem razredu parcele, do katerih je prišlo zaradi izdelave novega zemljiškega katastra (členi 20 do 23 zakona o zemljiškem katastru, Ur.l. SRS, 17/74 in 42/86) neposredno na podlagi podatkov zemljiško-katastrskega operata - in sicer z naznanilnim listom (oz. izkazom sprememb). Določba člena 30/2 citiranega zakona, po kateri ugotovi geodetski organ spremembe v določenih primerih z odločbo, se na navedene primere ne nanaša.