izstavitev zemljiškoknjižne listine - lastninska pravica - pridobitev solastninske pravice - načelo dobre vere pri zemljiško knjižni pridobitvi lastninske pravice
Solastnik, ki je pridobil solastninsko pravico izvenknjižno (v konkretnem primeru z dedovanjem), lahko zahteva od zemljiškoknjižnega lastnika, da mu izstavi zemljiškoknjižno listino vse dotlej, dokler svoje solastninske pravice ne izgubi.
Če toženka ni bila v dobri veri v času vpisa v ZK na podlagi darilne pogodbe, solastninske pravice na spornem delu nepremičnine ni pridobila. Tožniki so, kljub sklenjeni darilni pogodbi in vpisu toženke na njeni podlagi v zemljiško knjigo, ostali solastniki v tistem obsegu, v katerem so nepremičnino podedovali.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - varstvo lastninske pravice - izstavitev zemljiškoknjižne listine
Tožeča stranka je zahtevala ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine parc. št. 6164, pri tem pa je v tožbenem zahtevku navedla le površino zemljišča (390 m2), ki naj bi bilo njena last. Le s tako opredelitvijo dela nepremičnine parc. št. 6164, ki meri bistveno več kot 390 m2, pa tožeča stranka ni zahtevala dovolj individualno določene stvari (37. člen ZTLR), poleg tega, kot je pravilno zaključilo pritožbeno sodišče, pa tak tožbeni zahtevek tudi ni v skladu s pravnimi pravili zakona o zemljiških knjigah (11. člen) in zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in vpisih (2. odstavek 3. člena).
listina, sposobna za vpis v zemljiško knjigo - overitev podpisa
V konkretnem primeru iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje sledi, da podpis prodajalcev na prodajni pogodbi, ni bil overjen. Zato ta prodajna pogodba, čeprav po obligacijskem pravu veljavna, ni takšna listina, na podlagi katere bi se lahko tožnik vpisal v zemljiški knjigi kot solastnik dela kupljene stanovanjske hiše. Prav to pa je tožnik v tej pravdi s tožbenim predlogom, v katerem predlaga, da se toženi stranki naloži izstavitev listine, na podlagi katere se bo lahko vpisal kot lastnik oz. uporabnik 1/2 kupljenih nepremičnin, uveljavljal.
izpodbijanje vpisa v zemljiško knjigo na podlagi sklepa o dedovanju - spor o dejstvih
Zemljiškoknjižni vpis, ki ga skuša tožeča stranka v tej pravdni zadevi izpodbiti in spremeniti je bil odrejen po uradni dolžnosti. Zemljiškoknjižni vpis je skladen s sklepom o dedovanju, kar je bilo pravnomočno že ugotovljeno s sklepom Višjega sodišča.
Tega pravnomočnega sklepa tožeča stranka v tej pravdni zadevi niti s sklicevanjem na določbe Zakona o dedovanju niti na pravna pravila zemljiškoknjižnega prava ne more izpodbijati. Obstoj tega sklepa, na podlagi katerega je prišlo v zemljiški knjigi le do vpisa solastninskih deležev, pa ni ovira za to, da pravdnima strankama ob morebitni delitvi stvari, pri katerih je v zemljiški knjigi sicer vpisana solastnina, v naravi pripadejo prav tiste stvari, ki so jima pripadle na podlagi oporoke, katere vsebina je povzeta tudi v sklep o dedovanju
ZZKat 24, 27. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 36, 40, 104.
poočitba parcelacije - zahteva za varstvo zakonitosti
Parcelacija zemljišča sodi med akte vzdrževanja zemljiškega katastra (1. odstavek 27. v zvezi s 1. odstavkom 24. člena). Odločba se izda v upravnem postopku in ima naravo upravnega akta (1. in 202. člen zakona o splošnem upravnem postopku, Ur.l. SFRJ, št. 47/86, preč.b.). S pravnomočnostjo postane javna listina in se kot takšna presoja tudi po pravnih pravilih zemljiškoknjižnega prava.
Zemljiškoknjižno sodišče ne presoja njene vsebine, temveč le ali izpolnjuje pogoje, da se jo šteje za javno listino. Če gre za odločbo o parcelaciji torej le, ali je upravni organ potrdil njeno pravnomočnost (36., 40. in 104. člen pravnih pravil zakona o zemljiških knjigah) in ne ali je bila odločba izdana v zakonitem postopku.
ZZK ne pozna razveljavitve odločbe zemljiškoknjižnega sodišča. Ker gre za nepravdni postopek je potrebno uporabiti ZNP. Po 3. odstavku 1. člena ZNP se splošna načela tega zakona uporabljajo za vse nepravdne postopke, če zakon ne določa drugače. Zakon o zemljiški knjigi še ni bil sprejet. Med splošnimi načeli ZNP je tudi 37. člen, ki napotuje na pravdni postopek. Ta pa pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti zahteva razveljavitev izpodbijane odločbe, če so bile kršene postopkovne določbe (2. odstavek 408. člena v zvezi s 394. členom ZPP) in če za pravilno uporabo materialnega prava niso bila ugotovljena vsa pravno odločilna dejstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00514
Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 83, 83/1-10.
razpolaganje z državno lastnino
Razpolaganje LO (občine) leta 1963 s takrat državno lastnino - po Zakonu o prometu z zemljišči in stavbami (Ur.l. FLRJ, št. 74/55, 52/57) - je bilo veljavno.
ZZKat člen 20, 21, 22, 23, 30, 32. Zakon o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih (1930) paragraf 27.
sprememba vpisa v zemljiško knjigo - poočitba spremembe katastrskih podatkov v popisnem listu zemljiške knjige
Občinski geodetski organ seznani sodišče s spremembami v oštevilčbi, površini, vrsti rabe in katastrskem razredu parcele, do katerih je prišlo zaradi izdelave novega zemljiškega katastra (členi 20 do 23 zakona o zemljiškem katastru, Ur.l. SRS, 17/74 in 42/86) neposredno na podlagi podatkov zemljiško-katastrskega operata - in sicer z naznanilnim listom (oz. izkazom sprememb). Določba člena 30/2 citiranega zakona, po kateri ugotovi geodetski organ spremembe v določenih primerih z odločbo, se na navedene primere ne nanaša.