ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00016542
ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3, 371, 371/2. ZZK-1 člen 5, 10, 10/2, 10/3, 141,189, 190. ZIZ člen 254, 254/3. ZIZ-A člen 120. SPZ člen 274, 274/3. URS člen 22, 155. OZ člen 6, 131.
povrnitev nepremoženjske škode - odškodninska odgovornost notarke - vpis zastavne pravice na nepremičnini - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vrstni red hipotek - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - sestava zemljiškoknjižnega predloga - vknjižba notarske hipoteke - vknjižba zastavne pravice - sklenitev notarskega zapisa - deklaratornost vknjižbe hipoteke - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče se ne strinja s stališčem pritožbenega sodišča o malomarnosti ravnanja tožene notarke. Notarka je zemljiškoknjižni predlog namreč pravilno vložila, saj je hipoteki navedla v ustreznem vrstnem redu in za hipoteki tudi pravilno vložila en zemljiškoknjižni predlog, ker sta bili obe vezani na eno listino. V obravnavani zadevi sta hipoteki veljavno nastali na nepremičnini, ki ob njunem nastanku še ni bila vpisana v zemljiško knjigo. Zato je imela sklenitev notarskega zapisa, s katerim je bila ustanovljena tožničina hipoteka, še v času vložitve spornega zemljiškoknjižnega predloga pomen vknjižbe zastavne pravice (notarske hipoteke) v skladu s tretjim odstavkom 274. člena SPZ. Določbe 5. člena, drugi in tretji odstavek 10. člena, 189. člen in 190. člen ZZK-1 se v primeru vknjižbe zastavnih pravic na nepremičnini, ki ob ustanovitvi zastavnih pravic ni bila vpisana v zemljiški knjigi, ne uporabljajo za ugotavljanje vrstnega reda zastavnih pravic.
ZPP člen 367a, 367c, 367c/3. SPZ člen 9, 10. ZZK-1 člen 8. ZLNDL člen 2.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - družbena lastnina - obstoj lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču - neposredna posest - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - prodajna pogodba - funkcionalno zemljišče k stavbi - dobra vera - raziskovalna dolžnost - dobroverni kupec
Revizija se dopusti glede vprašanja, kaj zajema raziskovalna dolžnost kupca, kako ji kupec zadosti, da je dobroveren in kakšna je odgovornost zatrjevanega lastnika nepremičnine, ki od uveljavitve ZLNDL ne poskrbi za vpis svoje lastninske pravice, ki naj bi jo dobil na podlagi tega zakona, v zemljiško knjigo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00031005
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - etažna lastnina - oblikovanje etažne lastnine - podzemna garaža - akt o oblikovanju etažne lastnine - stavbna pravica - ugotovitev obstoja ločitvene pravice - hipoteka - izbris hipoteke iz zemljiške knjige
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanj:
- ali je v aktu o oblikovanju etažne lastnine potrebno predvideti preoblikovanje stavbe pravice v etažno lastnino, opisati skupne dele nepremičnine, na katerih zgradba stoji (tj. tudi stavbno pravico kot skupni del), in določiti solastniške deleže na skupnih delih nepremičnine (tj. tudi na stavbni pravici kot skupnem delu) ali pa za nastanek etažne lastnine v stavbi, ki v zgolj določenem delu stoji na nepremičnini, ki je obremenjena s stavbno pravico, zadostuje zgolj oblikovanje etažne lastnine na stavbi,
- ali z oblikovanjem etažne lastnine na stavbi skupni del stavbe postane tudi stavbna pravica, četudi to v aktu o oblikovanju etažne lastnine ni posebej predvideno.
ZPP člen 190, 319, 320, 391, 391/1. ZZK-1 člen 9, 9/1, 14, 1473, 40, 40/1-3, 120, 150, 150/1-2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiškoknjižni postopek - vpis pravice v zemljiško knjigo - stvarna služnost - vpis služnosti v zemljiško knjigo - načelo pravnega prednika - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - subjektivne meje pravnomočnosti
V zemljiškoknjižnem postopku imata načelo zaupanja v zemljiško knjigo in načelo formalnosti postopka prednost pred nevarnostjo morebitnega materialnopravno napačnega vpisa, do katerega lahko pride v primeru odtujitve stvari (nepremičnine), o kateri teče pravda.
Zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o dovolitvi predlaganega vpisa ne more odločati o razširjenih subjektivnih mejah pravnomočnosti sodne odločbe (190. člen ZPP) in ugotavljati dobre vere kot predpostavke pridobitve stvarne pravice, temveč vpis dovoli, če predlagatelj predloži listino, ki je podlaga za vpis njegove pravice. Odprava napak glede izpolnjevanja materialnopravnih pogojev za pridobitev pravice je pridržana za pravdni postopek z ustrezno tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00014469
ZPP člen 44, 44/2, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-15, 367, 367/5. OZ člen 40, 40/2. ZRPPN člen 59. ZZK-1 člen 8, 243. SPZ člen 10.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - prekluzija - novi dokazi - izbrisna tožba - pogodba namesto razlastitve - razpolaganje z razlaščeno nepremičnino - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - nedopusten nagib - dobroverni pridobitelj - ničnost pogodbe - ekonomski pomen spora
Tožeča stranka se je s tem, ko ni poskrbela za vknjižbo svojih pravic, pridobljenih s pogodbama namesto razlastitve, res izpostavila nevarnosti, da bi kdo zaradi načela zaupanja v zemljiškoknjižne podatke pridobil kakšno pravico na nepremičnini. Vendar se na načelo zaupanja v zemljiško knjigo lahko sklicuje le pošteni, dobroverni pridobitelj. Pri presoji dobre vere ni bistveno, ali sta bili izročeni obe nadomestni nepremičnini. Odločilno je, da so se toženci zavedali, da sta bili glede teh nepremičnin sklenjeni pogodbe namesto razlastitve in kaj to za nadaljnje razpolaganje s temi nepremičninami pomeni.
pridobitev zastavne pravice na nepremičnini - nevknjižena lastninska pravica - dobra vera - skrbnost zastavnega upnika - raziskovalna dolžnost
Od zastavnega upnika, ki se sklicuje na zaupanje v zemljiško knjigo, se ne pričakuje, da si bo zastavljeno nepremičnino ogledal v naravi, da bi raziskoval, ali morebiti obstajajo pravice tretjih oseb, ki iz zemljiške knjige niso razvidne.
ZZK-1 člen 5, 6, 79, 124, 125, 125/1, 149, 149/5, 244, 244/2, 244/3. ZFPPIPP člen 275, 275/3. ZPP člen 483, 483-6.
izpodbojni zahtevek - izbrisna tožba - preuranjenost zahtevka - vknjižba v zemljiško knjigo - vložitev zemljiškoknjižnega predloga - publicitetni učinek - vložitev izbrisne tožbe pred opravo vknjižbe pravice - spor, povezan s postopkom osebnega stečaja - gospodarski spor - dopuščena revizija
Ker vpis pravic učinkuje od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis (5. člen ZZK-1), od tega trenutka dalje velja tudi publicitetni učinek vpisa (6. člen ZZK-1). Zoper tretjo osebo, ki bi dobroverno pridobila pravico od osebe, v korist katere je predlagana vknjižba pravice (in to pridobitev predznamovala pred učinkom zaznambe izbrisne tožbe), upravičenec ne bi mogel uveljavljati izbrisne tožbe (tretji odstavek 244. člena ZZK-1). Uveljavljanje zgolj zahtevka zaradi neveljavnosti podlage za predlagani vpis pravice (ugotovitev ničnosti podlage oziroma uveljavljanje izpodbojnosti) samo po sebi ne zagotavlja tožniku enakovrednega pravnega varstva proti dobrovernim tretjim osebam, saj ne gre za spor, glede katerega bi tožnik lahko predlagal zaznambo spora na podlagi 79. člena ZZK-1. Takšen publicitetni učinek je mogoče doseči le z zaznambo izbrisne tožbe po prvem odstavku 245. člena ZZK-1.
Učinkovito sodno varstvo upravičenca za izbrisno tožbo je mogoče zagotoviti le z vzpostavitvijo fikcije, da je po vložitvi predloga za vknjižbo pravice zaradi retroaktivnega učinka same vknjižbe šteti, da je bila v trenutku vložitve predloga vknjižba tudi realizirana, s čimer so izpolnjene predpostavke za vložitev izbrisne tožbe in za njeno zaznambo v zemljiški knjigi.
ZFPPIPP člen 305, 305/1. ZZK-1 člen 18, 246, 246/1. SPZ člen 146, 146/1. Zakon o zemljiških knjigah Kraljevine Jugoslavije (1930) paragraf 14.
uveljavljanje prerekane ločitvene pravice v pravdi - zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - maksimalna hipoteka - ustanovitev maksimalne hipoteke - vpis hipoteke - predmet varstva - maksimalni znesek jamstva - obseg zavarovanja - bodoče terjatve
Sodišče druge stopnje je iz vsebine dodatka k pogodbi iz leta 2007 - da sta pravdni stranki s tem dodatkom (tudi) razširili zavarovanje na parc. št. 4247/2 - materialnopravno zmotno sklepalo, da je tudi ta del zavarovanja treba presojati enako kot hipoteke, ki so bile vpisane pri preostalih nepremičninah že v letu 2001. Glede na ugotovitev, da vknjižba zavarovanja ne vsebuje izrecne opredelitve, da gre za maksimalno hipoteko (8. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), je sodišče druge stopnje v nasprotju z 18. členom ZZK-1 takšni vknjižbi pri nepremičnini z oznako ID-5 pripisalo učinek maksimalne hipoteke. To pa pomeni, da takšna vknjižba na tej nepremičnini ne more predstavljati ustreznega zavarovanja za terjatve, ki ob sklenitvi dodatka SV 622/2007 še niso obstajale.
Ko je ena od strank pogodbe žrtev izsiljevanja in pogodbo podpiše pod vplivom groženj nasprotne stranke, ob tem pa ne prejme niti izpolnitve, ki naj bi ji na podlagi takšne pogodbe pripadala, presega dejanski stan izpodbojne pogodbe zaradi napak volje ter sega v sfero neobstoječe pogodbe.
Grožnjo je treba obravnavati enako kot vsako drugo dejanje strank, ki lahko pripelje do ničnosti pogodbe. Samo dejstvo, da je običajna posledica grožnje (torej izpodbojnost na njeni podlagi sklenjene pogodbe) v OZ izrecno urejena, ne pomeni, da je tudi edina možna.
V primeru, ko je bila tako ob postavitvi zahtevka kot ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje izbrana vrsta pravnega varstva skladna z uveljavljeno sodno prakso, zavrnitev zahtevka zgolj zaradi njene spremembe, ni sprejemljiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00007716
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 10, 44, 44/2, 217. ZZK-1 člen 6, 6/2, 8, 8/2.
predlog za dopustitev revizije - priposestvovanje stvarne služnosti - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - raziskovalna dolžnost - dobra vera - negativni publicitetni učinek - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00006851
ZPP člen 44, 44/3, 367, 367/2, 367/5, 370, 370/3. ZZK-1 člen 8, 243. OZ člen 86, 435, 435/1.
dovoljenost direktne revizije - kumulacija zahtevkov - vrednost spornega predmeta - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - lastninska pravica na nepremičnini - nevknjižena nepremičnina - solastnina - dvojna prodaja nepremičnin - veljavnost zavezovalnega pravnega posla - obstoj zemljiškoknjižnega dovolila - kršitev moralnih načel - ničnost prodajne pogodbe - izbrisna tožba - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
Ob tehtanju položajev prvega kupca, ki svoje lastninske pravice ni vknjižil v zemljiško knjigo, in nedobrovernega drugega kupca ustaljena sodna praksa ščiti položaj prvega kupca. Svoje pravice lahko ustrezno varuje z zahtevkom za ugotovitev ničnosti zavezovalnega pravnega posla in zahtevkom iz izbrisne tožbe.
SPZ člen 10. ZPP člen 339, 339/2-14. URS člen 22, 25.
hipoteka - neveljavnost vknjižbe hipoteke - lastninska pravica na nepremičnini - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dobrovernost - dobra vera pridobitelja hipoteke - izbris hipoteke - veljavnost zavezovalnega pravnega posla - razpolagalna nesposobnost
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo sanira razpolagalno nesposobnost, če je pridobitelj (hipoteke) dobroveren, kar pa v konkretnem primeru ni bilo izpodbito. Dobrovernost se domneva, okoliščine, ki izpodbijajo dobro vero pridobitelja (hipoteke), pa je treba presojati v vsakem primeru posebej. V konkretnem primeru ugotovljeno dejstvo, da druga toženka ni opravila celostnega ogleda stanja nepremičnin (ob neizkazanosti dvoma druge toženke v pravilnost zemljiškoknjižnega vpisa), še ne pomeni slabe vere druge toženke.
dopuščena revizija - zemljiški dolg - ničnost pogodbe - zemljiško pismo - izročitev zemljiškega pisma - izbrisna tožba - izbris zemljiškega dolga
Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:
- ali je ob ugotovitvi ničnosti pravnega posla o ustanovitvi zemljiškega dolga tožnik (v konkretnem primeru dejanski lastnik nepremičnine) upravičen tudi do izročitve zemljiškega pisma;
- ali z odločitvijo, da se izbriše zemljiški dolg, ustanovljen na podlagi ničnega pravnega posla, tožnik izgubi pravico zahtevati še zemljiško pismo;
- ali je mogoče z izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1 zahtevati izbris zemljiškega dolga.
Tožnica je svoj zemljiškoknjižni lastniški položaj izgubila zaradi napake GURS. Takšno napako je načelno mogoče sanirati v upravnem postopku (9. člen ZEN). Vendar je bila sporna nepremičnina predmet nadaljnjih zemljiškoknjižnih prenosov. Sredstvo za varstvo lastninske pravice je v takšnem položaju lahko tudi izbrisna tožba. Izbirna tožba je stvarnopravna tožba zemljiškoknjižnega prava, zaradi česar mora upoštevati notranje zakonitosti (in formalnosti) zemljiškoknjižnega prava. Del teh so tudi pravila o pasivni legitimaciji (244. člen ZZK-1). Ker jih tožnica ni spoštovala, saj je tožbo vložila le zoper zadnjega zemljiškoknjižnega pridobitelja, hkrati pa je zahtevala izbris vseh vmesnih vpisov, z zahtevkom ni mogla v celoti uspeti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00003002
ZZK-1 člen 243. SPZ člen 10.
izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - vzpostavitev etažne lastnine - solastnina - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - dobrovernost - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
Ker razpolagalni pravni posel (izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo) ne temelji na zavezovalnem pravnem poslu (kjer je predmet prodaje določen opisno in ne kot solastninski delež), je pravilna presoja, da je vknjižba lastninske pravice neveljavna iz materialnopravnega razloga. Pravdne stranke namreč niso izkazale nobenega pravno veljavnega temelja za nastanek solastnine na obstoječi večstanovanjski stavbi, katere del je tudi stanovanje, ki je bilo predmet konkretnih kupoprodajnih pogodb.
URS člen 2, 3, 14, 22, 23, 33, 157. ZPP člen 67, 70, 351. ZUS-1 člen 4, 12, 37, 66, 73, 78. ZZK-1 člen 2, 28, 114, 115, 177. ZS člen 1, 14, 60, 99. ZUP člen 279.
neodvisnost sodišča - položaj Vrhovnega sodišča - varstvo ustavnih pravic - pravna neizvršljivost odločbe - ničnost odločbe - sodba presenečenja - sodna uprava in sojenje - zemljiška knjiga - tožba zaradi varstva človekovih pravic - zavrnitev vpisa poočitve
Za odločanje o predlogu tožnika za prenos pristojnosti na drugo sodišče ni pravne podlage. Ker za odločitev o pritožbi v upravnem sporu ni drugega stvarno pristojnega sodišča, Vrhovno sodišče takega sodišča sploh ne more določiti.
Če bi bilo sodišče pri svojem odločanju vezano na ničen upravni akt bi bilo to nezdružljivo z načelom pravne države (2. člen Ustave) pa tudi z načelom delitve oblasti (3. člen Ustave). To velja tudi v obravnavanem primeru spora po 4. členu ZUS-1, saj je prav vprašanje ničnosti akta izhodišče sodne presoje v tem upravnem sporu, od katere je odvisna odločitev sodišča in je torej vključeno v obseg tega upravnega spora.
Pravno neizvršljiva je tako odločba, ki vsebuje dispozitiv, ki nasprotuje pravnemu redu in to seveda do take mere, da je glede na z odločbo dovoljeno oziroma zapovedano dejanje ali ukrepanje veljavna ustavna oziroma zakonska ureditev sama po sebi ovira za možnost izvršitve priznane pravice ali naložene obveznosti. Presoja tega ničnostnega razloga pa ni vprašanje konkretnega dejanskega stanja in okoliščin v konkretni zadevi, temveč soočanja posamične ter konkretne pravne norme iz izreka upravne odločbe z abstraktnimi in splošnimi pravnimi normami veljavnih predpisov.
Iz odločbe GURS izhaja pravno dejstvo, ki ga s poočitvijo ni mogoče izvesti v zemljiški knjigi, saj bi to nasprotovalo ureditvi ZZK-1. To torej pomeni, da navedene odločbe GURS pravno ni mogoče izvršiti, saj bi bila taka izvršitev v nasprotju ne le s 115. členom ZZK-1, temveč tudi s pravno naravo same poočitve (28. in 114. člen ZZK-1).
ZZK-1 člen 243. ZPP člen 339, 339/2-8, 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - izbrisna tožba - aktivna legitimacija - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - postopek pred sodiščem druge stopnje
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
- ali je tožnik aktivno legitimiran za vložitev izbrisne tožbe in tožbe za ugotovitev ničnosti na podlagi 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) kljub temu, da v konkretnem primeru ne more priti do veljavnosti zavezovalnega posla, saj se odložni pogoj ne bo realiziral oziroma se v nobenem primeru ne more realizirati in
- ali sodišče druge stopnje krši pravico stranke do izjave in do obravnavanja pred sodiščem, če se ne opredeli do materialnopravnega naziranja stranke, ki ga je sodišču druge z vlogo posredovala po tem, ko je Vrhovno sodišče sodbo pritožbenega sodišča zaradi drugačnih materialnopravnih izhodišč razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje, pač pa sledi materialnopravnemu stališču Vrhovnega sodišča, do katerega je stranka zavzela stališče v pripravljalni vlogi pred ponovnim odločanjem, ne da bi upoštevalo okoliščine konkretnega primera.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0018646
ZZK-1 člen 246. OZ člen 39, 86. SPZ člen 9, 10. ZPP člen 339, 339/2-8, 286b.
prodajna pogodba - nepremičnina - dvojna prodaja - ničnost - dobra vera pridobitelja - nedopusten namen - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - kršitev moralnih norm - preskakovanje pravnih sredstev
Toženca sta prodajno pogodbo sklenila z nedopustnim namenom, da tožnici onemogočita uveljavljanje zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine, takšen dogovor pa ne more uživati pravnega varstva, niti toženca kot nedobrovernega kupca ne more varovati načelo zaupanja v zemljiško knjigo.