SPZ člen 10. ZPP člen 339, 339/2-14. URS člen 22, 25.
hipoteka - neveljavnost vknjižbe hipoteke - lastninska pravica na nepremičnini - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dobrovernost - dobra vera pridobitelja hipoteke - izbris hipoteke - veljavnost zavezovalnega pravnega posla - razpolagalna nesposobnost
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo sanira razpolagalno nesposobnost, če je pridobitelj (hipoteke) dobroveren, kar pa v konkretnem primeru ni bilo izpodbito. Dobrovernost se domneva, okoliščine, ki izpodbijajo dobro vero pridobitelja (hipoteke), pa je treba presojati v vsakem primeru posebej. V konkretnem primeru ugotovljeno dejstvo, da druga toženka ni opravila celostnega ogleda stanja nepremičnin (ob neizkazanosti dvoma druge toženke v pravilnost zemljiškoknjižnega vpisa), še ne pomeni slabe vere druge toženke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00006851
ZPP člen 44, 44/3, 367, 367/2, 367/5, 370, 370/3. ZZK-1 člen 8, 243. OZ člen 86, 435, 435/1.
dovoljenost direktne revizije - kumulacija zahtevkov - vrednost spornega predmeta - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - lastninska pravica na nepremičnini - nevknjižena nepremičnina - solastnina - dvojna prodaja nepremičnin - veljavnost zavezovalnega pravnega posla - obstoj zemljiškoknjižnega dovolila - kršitev moralnih načel - ničnost prodajne pogodbe - izbrisna tožba - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
Ob tehtanju položajev prvega kupca, ki svoje lastninske pravice ni vknjižil v zemljiško knjigo, in nedobrovernega drugega kupca ustaljena sodna praksa ščiti položaj prvega kupca. Svoje pravice lahko ustrezno varuje z zahtevkom za ugotovitev ničnosti zavezovalnega pravnega posla in zahtevkom iz izbrisne tožbe.
dopuščena revizija - zemljiški dolg - ničnost pogodbe - zemljiško pismo - izročitev zemljiškega pisma - izbrisna tožba - izbris zemljiškega dolga
Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:
- ali je ob ugotovitvi ničnosti pravnega posla o ustanovitvi zemljiškega dolga tožnik (v konkretnem primeru dejanski lastnik nepremičnine) upravičen tudi do izročitve zemljiškega pisma;
- ali z odločitvijo, da se izbriše zemljiški dolg, ustanovljen na podlagi ničnega pravnega posla, tožnik izgubi pravico zahtevati še zemljiško pismo;
- ali je mogoče z izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1 zahtevati izbris zemljiškega dolga.
Tožnica je svoj zemljiškoknjižni lastniški položaj izgubila zaradi napake GURS. Takšno napako je načelno mogoče sanirati v upravnem postopku (9. člen ZEN). Vendar je bila sporna nepremičnina predmet nadaljnjih zemljiškoknjižnih prenosov. Sredstvo za varstvo lastninske pravice je v takšnem položaju lahko tudi izbrisna tožba. Izbirna tožba je stvarnopravna tožba zemljiškoknjižnega prava, zaradi česar mora upoštevati notranje zakonitosti (in formalnosti) zemljiškoknjižnega prava. Del teh so tudi pravila o pasivni legitimaciji (244. člen ZZK-1). Ker jih tožnica ni spoštovala, saj je tožbo vložila le zoper zadnjega zemljiškoknjižnega pridobitelja, hkrati pa je zahtevala izbris vseh vmesnih vpisov, z zahtevkom ni mogla v celoti uspeti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00003002
ZZK-1 člen 243. SPZ člen 10.
izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - vzpostavitev etažne lastnine - solastnina - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - dobrovernost - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
Ker razpolagalni pravni posel (izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo) ne temelji na zavezovalnem pravnem poslu (kjer je predmet prodaje določen opisno in ne kot solastninski delež), je pravilna presoja, da je vknjižba lastninske pravice neveljavna iz materialnopravnega razloga. Pravdne stranke namreč niso izkazale nobenega pravno veljavnega temelja za nastanek solastnine na obstoječi večstanovanjski stavbi, katere del je tudi stanovanje, ki je bilo predmet konkretnih kupoprodajnih pogodb.
URS člen 2, 3, 14, 22, 23, 33, 157. ZPP člen 67, 70, 351. ZUS-1 člen 4, 12, 37, 66, 73, 78. ZZK-1 člen 2, 28, 114, 115, 177. ZS člen 1, 14, 60, 99. ZUP člen 279.
neodvisnost sodišča - položaj Vrhovnega sodišča - varstvo ustavnih pravic - pravna neizvršljivost odločbe - ničnost odločbe - sodba presenečenja - sodna uprava in sojenje - zemljiška knjiga - tožba zaradi varstva človekovih pravic - zavrnitev vpisa poočitve
Za odločanje o predlogu tožnika za prenos pristojnosti na drugo sodišče ni pravne podlage. Ker za odločitev o pritožbi v upravnem sporu ni drugega stvarno pristojnega sodišča, Vrhovno sodišče takega sodišča sploh ne more določiti.
Če bi bilo sodišče pri svojem odločanju vezano na ničen upravni akt bi bilo to nezdružljivo z načelom pravne države (2. člen Ustave) pa tudi z načelom delitve oblasti (3. člen Ustave). To velja tudi v obravnavanem primeru spora po 4. členu ZUS-1, saj je prav vprašanje ničnosti akta izhodišče sodne presoje v tem upravnem sporu, od katere je odvisna odločitev sodišča in je torej vključeno v obseg tega upravnega spora.
Pravno neizvršljiva je tako odločba, ki vsebuje dispozitiv, ki nasprotuje pravnemu redu in to seveda do take mere, da je glede na z odločbo dovoljeno oziroma zapovedano dejanje ali ukrepanje veljavna ustavna oziroma zakonska ureditev sama po sebi ovira za možnost izvršitve priznane pravice ali naložene obveznosti. Presoja tega ničnostnega razloga pa ni vprašanje konkretnega dejanskega stanja in okoliščin v konkretni zadevi, temveč soočanja posamične ter konkretne pravne norme iz izreka upravne odločbe z abstraktnimi in splošnimi pravnimi normami veljavnih predpisov.
Iz odločbe GURS izhaja pravno dejstvo, ki ga s poočitvijo ni mogoče izvesti v zemljiški knjigi, saj bi to nasprotovalo ureditvi ZZK-1. To torej pomeni, da navedene odločbe GURS pravno ni mogoče izvršiti, saj bi bila taka izvršitev v nasprotju ne le s 115. členom ZZK-1, temveč tudi s pravno naravo same poočitve (28. in 114. člen ZZK-1).
ZZK-1 člen 243. ZPP člen 339, 339/2-8, 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - izbrisna tožba - aktivna legitimacija - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - postopek pred sodiščem druge stopnje
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
- ali je tožnik aktivno legitimiran za vložitev izbrisne tožbe in tožbe za ugotovitev ničnosti na podlagi 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) kljub temu, da v konkretnem primeru ne more priti do veljavnosti zavezovalnega posla, saj se odložni pogoj ne bo realiziral oziroma se v nobenem primeru ne more realizirati in
- ali sodišče druge stopnje krši pravico stranke do izjave in do obravnavanja pred sodiščem, če se ne opredeli do materialnopravnega naziranja stranke, ki ga je sodišču druge z vlogo posredovala po tem, ko je Vrhovno sodišče sodbo pritožbenega sodišča zaradi drugačnih materialnopravnih izhodišč razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje, pač pa sledi materialnopravnemu stališču Vrhovnega sodišča, do katerega je stranka zavzela stališče v pripravljalni vlogi pred ponovnim odločanjem, ne da bi upoštevalo okoliščine konkretnega primera.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0018646
ZZK-1 člen 246. OZ člen 39, 86. SPZ člen 9, 10. ZPP člen 339, 339/2-8, 286b.
prodajna pogodba - nepremičnina - dvojna prodaja - ničnost - dobra vera pridobitelja - nedopusten namen - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - kršitev moralnih norm - preskakovanje pravnih sredstev
Toženca sta prodajno pogodbo sklenila z nedopustnim namenom, da tožnici onemogočita uveljavljanje zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine, takšen dogovor pa ne more uživati pravnega varstva, niti toženca kot nedobrovernega kupca ne more varovati načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
ZPP člen 339, 339/2-15. ZZK-1 člen 40, 128, 150, 243.
zahteva za varstvo zakonitosti - predlog za vpis v zemljiško knjigo - pravni interes - vpis pravice v korist tretje osebe - zamudna sodba - vpis v zemljiško knjigo na podlagi sodbe - bistvena kršitev določb pravdnega oddelka - protispisnost
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je očitek o protispisnosti utemeljen.
Presoja predlagateljevega pravnega interesa za zemljiškoknjižni predlog je že vsebovana v zamudni sodbi, na podlagi katere predlaga vpis. Ta sodba je utemeljena na 243. členu ZZK-1.
dopuščena revizija - zemljiška knjiga - vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe - izbrisna tožba - lastninska pravica v pričakovanju - varstvo lastninske pravice - zloraba procesnih pravic - pasivnost tožene stranke - zloraba instituta zamudne sodbe
Sodišči prve in druge stopnje imata prav, da je praviloma vknjižbo lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe mogoče izbrisati le, če je bilo proti taki sodbi vloženo izredno pravno sredstvo in je bila pravnomočna sodba razveljavljena ali spremenjena (4. točka tretjega odstavka 243. člena ZZK-1). Spregledata pa, da gre v obravnavanem primeru za izjemne okoliščine, ko tožnik zatrjuje, da je bila že tožba s strani drugega toženca vložena fiktivno z namenom obiti prisilne predpise in da je bila tudi pasivnost toženca, ki na tožbo ni odgovoril, storjena z namenom zlorabe.
Sodišči prve in druge stopnje sta s tem, ko sta tožniku odrekli možnost vložitve izbrisne tožbe onemogočili učinkovito varstvo njegove lastninske pravice. Po ustaljeni presoji Ustavnega in Vrhovnega sodišča pravica do zasebne lastnine oziroma njeno varstvo ne obsega le obstoječe lastnine, ampak tudi zahtevke v zvezi s takoimenovanimi pričakovalnimi pravicami (glej na primer odločbi Up-591/10 in II Ips 78/2010). Sodišči bi morali opraviti vrednostno tehtanje pomena nasproti si stoječih pravic tožnika in tožencev na način, da pri izvrševanju pravice enega ne bi prišlo do prekomernega posega v pravico drugega. V obravnavanem primeru, ko tožnik zatrjuje, da sta toženca ravnala naklepno z nedovoljenim namenom pridobitve lastninske pravice na sporni nepremičnini, je pravilna presoja, da je treba dati prednost varstvu tožnikove lastninske pravice. Po oceni revizijskega sodišča bi zato sodišči prve in druge stopnje tožnikovo izbrisno tožbo morali obravnavati po prvem odstavku 243. člena ZZK-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0018673
ZPP člen 67. ZNP člen 37. ZS člen 60.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - zemljiškoknjižni postopek - sodna uprava
Po določbi 67. člena ZPP je zadevo mogoče delegirati vselej le na drugo sodišče. Ni pa mogoče s predlogom v delegacijskem postopku doseči neke vrste atrakcijske pristojnosti, za kar se smiselno zavzema predlagajoče sodišče z namenom prenosa pristojnosti v zemljiškoknjižnih zadevah na to sodišče z drugih stvarno in krajevno pristojnih sodišč.
ZEMLJIŠKA KNJIGA - STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0018469
ZFPPIPP člen 342, 243/3, 443. ZIZ člen 168, 168/5. ZZK-1 člen 89, 96.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - prenehanje zemljiškoknjižnega lastnika - izbris iz sodnega registra zaradi stečaja - naknadno najdeno premoženje - predlog za začetek stečajnega postopka - tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine - originarna pridobitev lastninske pravice - nakup nepremičnine na javni dražbi v stečajnem postopku
Kadar zaradi naknadnih sprememb pri kupljeni nepremičnini kupec ne more izpeljati vpisa lastninske pravice, mora od stečajnega sodišča pridobiti nov sklep. Kadar kupec zaradi prezadolženosti nima interesa za prepis lastninske pravice, lahko upnik kupca to doseže s tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ. Vendar prav zato, ker je kupec z nakupom na javni dražbi v stečajnem postopku originarno pridobil lastninsko pravico, zadošča, da vloži tožbo le zoper kupca.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018477
ZZK-1 člen 5, 10, 10/2, 10/3, 141, 189, 190. ZIZ člen 254, 254/3. ZIZ-A člen 120. SPZ člen 274, 274/3. ZPP člen 367a, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - odgovornost notarja - - notarska napaka - ustanovitev hipoteke na nevpisani nepremičnini - vknjižba lastninske pravice in zastavne pravice po vpisu nepremičnine v zemljiško knjigo - vrsti red zastavnih pravic - prednostno načelo - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - soprispevek oškodovanca
Revizija se dopusti glede vprašanj:
(1) Ali se določbe 5. člena, drugi in tretji odstavek 10. člena, 189. člen in190. člen ZZK-1 uporabljajo za ugotavljanje vrstnega reda zastavnih pravic v primeru vknjižbe zastavnih pravic na nepremičnini, ki ob ustanovitvi zastavnih pravic ni bila vpisana v zemljiški knjigi (in ima zato na podlagi tretjega odstavka 254. člena ZIZ sklenitev neposredno izvršljivega notarskega zapisa o ustanovitvi zastavne pravice pomen vknjižbe zastavne pravice) in se je zato vpis lastninske pravice ter že obstoječih zastavnih pravic ob kasnejšem vpisu predmetne nepremičnine v zemljiško knjigo izvedel po določbah 120. člena ZIZ-A oziroma tretjega odstavka 274. člena SPZ;
(2) Ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je tožena notarka ravnala protipravno; in
(3) Ali bi se sodišče druge stopnje v obrazložitvi svoje sodbe moralo opredeliti tudi do obstoja vzročne zveze kot ene izmed predpostavk za nastanek odškodninske obveznosti toženke za domnevno nastalo škodo in do navedb toženke o soprispevku tožnice k nastanku vtoževane škode oziroma ali je obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje zadostna.
ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0018462
ZIZ člen 180, 272, 277, 277/1, 278, 278/1. OZ člen 131. ZK-1 člen 6, 6/1, 98, 99, 99/1, 100, 100/3.
predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnin - verjetnost terjatve - trajanje začasne odredbe - odškodninski spor - mandatna pogodba - odgovornost odvetnika - podlage odškodninske odgovornosti - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - vpis v zemljiško knjigo - publicitetni učinek
Za odločanje o začasnih odredbah zadošča verjetnost, vendar pa dokazni standard ni neka absolutna, vnaprej določena kategorija, ki bi lahko veljala za vse primere in vse mogoče življenjske situacije. Ravno različnost konkretnih primerov terja uporabo tega standarda prilagojeno konkretni situaciji. Narava spora, v kateri je odredba predlagana, in njegov namen (preprečitev izigravanja upnikov) sta pomemben element pri presoji izpolnjevanja pogojev za izdajo začasne odredbe tudi zato, ker se o začasni odredbi odloča praviloma v začetni fazi postopka na podlagi omejenega procesnega gradiva in hitro.
Čas trajanja začasne odredbe mora biti določen tako, da odredba, ki predstavlja za terjatev primerno sredstvo zavarovanja, traja toliko časa, da upnik to sredstvo zavarovanja tudi lahko uspešno izkoristi. V nasprotnem primeru začasna odredba ne bi mogla doseči svojega namena.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002913
ZPP člen 339, 339/2-14, 372.
zavarovanje terjatve s hipoteko - vknjižba zastavne pravice - dobra vera - vpis v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Na dobro vero in zemljiškoknjižno stanje se lahko sklicuje tisti, ki je na tej podlagi pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, in ne tisti, ki je zastavno pravico pridobil v izvršilnem postopku.
Smisel navedenega stališča je v tem, da se varuje pričakovalna pravica tistega, ki bi se do pridobitve zastavne pravice v izvršilnem postopku že lahko vknjižil v zemljiško knjigo kot lastnik (oziroma solastnik) in za vknjižbo že izpolnjuje vse pogoje, izostal je le zemljiškoknjižni vpis. V tem primeru so nanj že prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da mu zagotavljajo pravno varstvo v izločitveni pravdi.
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 253. ZZK-1 člen 94, 94/3, 94/3-3. ZPP člen 181, 181/2.
dopuščena revizija - stečajni postopek - izločitvena pravica - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - vpliv začetka stečajnega postopka na vpis v zemljiško knjigo - nedenarna terjatev - ugotovitveni zahtevek
Tožena stranka ima prav, da določba druge alineje 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1 ni lex specialis v razmerju do 253. člena ZFPPIPP. 94. člen ZZK-1 ureja namreč „le“ učnike začetka stečajnega postopka na dovolitev vpisov v zemljiško knjigo, ne predpisuje pa posledic, ki jih ima začetek stečajnega postopka na terjatve upnikov stečajnega dolžnika. Te so urejene v ZFPPIPP. V prvem odstavku 253. člena ZFPPIPP je tako določeno, da se z začetkom stečajnega postopka upnikova nedenarna terjatev pretvori v denarno po tržni vrednosti ob začetku stečajnega postopka.
Če je v primeru prenosa lastninske pravice na nepremičnini sklenjen le zavezovalni pravni posel, ne pa tudi razpolagalni pravni posel, ima kupec le obligacijsko terjatev za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Stvarnopravnih zahtevkov na podlagi zavezovalnega pravnega posla v tem primeru nima. Če razpolagalni pravni posel ni bil izvršen do začetka stečajnega postopka nad prodajalcem, ima kupec, ki je svojo obveznost plačila kupnine že v celoti izpolnil, do stečajnega dolžnika tako „le“ nedenarno terjatev, ki jo je treba pretvoriti v denarno po pravilih iz 253. člena ZFPPIPP. 94. člen ZZK-1 narave terjatve kupca, ki je že v celoti izpolnil prodajno pogodbo, ne spreminja. Revidentka ima prav, da določba druge alineje 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1 pride v poštev v primeru vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb (265. člen do 268. člen ZFPPIPP), saj se za njih 253. člen ZFPPIPP ne uporablja (glej prvi odstavek 265. člena ZFPPIPP). V primeru pogodbe, ki je s strani ene izmed pogodbenih strank že v celoti izpolnjena, pa je treba uporabiti pravilo iz 253. člena ZFPPIPP. Nedenarno terjatev mora upnik pretvoriti v denarno in jo kot takšno prijaviti v stečajnem postopku nad prodajalcem.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STVARNO PRAVO
VS0018322
ZIZ člen 64, 65.
nedopustnost izvršbe - zastavna pravica - dobrovernost - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Pravilno je materialnopravno stališče višjega sodišča, da v konkretnem primeru ne gre za konkurenco dveh lastninskih pravic, saj sta tožnika lastnika spornih nepremičnin od 10. 3. 2000 dalje, pogodbeno ustanovljena zastavna pravica drugega toženca pa je bila na podlagi sodbe VSL II Cp 57/2014 ugotovljena za nično, notarski zapis je bil izbrisan in vzpostavljeno je bilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0018216
OZ člen 7. ZIZ člen 64, 65, 65/3. URS člen 23, 33.
lastninska pravica na nepremičnini - lastninska pravica v pričakovanju - nedopustnost izvršbe - vpis v zemljiško knjigo - zloraba pravic - izločitvena pravda - tožba za nedopustnost izvršbe tretjega - konkurenca pravic - pravica do zasebne lastnine - pravica do poplačila terjatve v izvršilnem postopku - pravica do sodnega varstva
Tožnik s tem, ko svoje (so)lastninske pravice ni vpisal v zemljiško knjigo in je vložil tožbo za nedopustnost izvršbe po tretjem odstavku 65. člena ZIZ, ni zlorabil pravice do sodnega varstva (kot materialnopravno zmotno zaključujeta sodišči prve in druge stopnje), ker vknjižba (so)lastninske pravice v zemljiško knjigo ni bila njegova dolžnost in tudi ne bi bilo nič drugače, če bi se vpisal v zemljiško knjigo. Lastninska pravica v pričakovanju namreč prevlada nad pravico do poplačila terjatve upnika v izvršilnem postopku.
ZZK-1 člen 40, 40/1-8, 243, 342/3-4. ZDen člen 66, 66/3. ZPP člen 339, 339/2-8.
izbrisna tožba - predpostavke izbrisne tožbe - vknjižba pravice na podlagi pravnomočne odločbe državnega organa - pridobitev lastninske pravice v denacionalizacijskem postopku
Če je postopek z izrednim pravnim sredstvom zaključen na način, ki zahteva ponovljeni postopek, je pogoj za izbrisno tožbo izpolnjen šele takrat, ko je v ponovljenem postopku izdana takšna pravnomočna odločba, da na njeni podlagi izpodbijana vknjižba ne bi bila dovoljena (tretja alineja 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1).
Zmotni so razlogi sodišča druge stopnje, da tožnik nima aktivne legitimacije, ker nima nobene (obligacijske) pravice, ki bi bila prizadeta z materialnopravno neveljavno vknjižbo. Tožnik kot predkupni upravičenec spornega kmetijskega zemljišča nima zgolj pravice do sklenitve pogodbe, ampak je bil zavezovalni pravni posel celo že sklenjen v trenutku, ko je prva toženka prejela njegov sprejem ponudbe, kot je Vrhovno sodišče RS že pojasnilo v svojem načelnem pravnem mnenju z dne 6. 4. 2012. Aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe na podlagi 243. člena ZZK-1 pa ima tudi predkupni upravičenec oziroma imetnik obligacijske pravice.
Prav tako zavrnitev zahtevka za sklenitev prodajne pogodbe v drugi pravdi tožniku ne jemlje predkupne pravice, ki jo je le-ta že pridobil zunaj pravde. Veljavnost zavezovalnega pravnega posla med tožnikom in prvo toženko je pogojena samo z odobritvijo upravne enote.