neveljavnost pogodbe - izpodbojnost - razveljavitev pogodbe - subjektivni rok izpodbijanja - začetek teka subjektivnega roka izpodbijanja - zemljiška knjiga - načelo publicitete - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo
Izjema od načela publicitete vpisov v zemljiško knjigo pri ugotavljanju začetka teka subjektivnega prekluzivnega roka za razveljavitev izpodbojne pogodbe po prvem odstavku 99. člena OZ je mogoča, in sicer v primeru, ko sta pogodbeni stranki izpodbojne pogodbe nedobroverni.
V zvezi z materialnim publicitetnim načelom, o katerem govori 6. člen ZZK-1, je namreč treba upoštevati tudi, da mora biti oseba, ki se nanj sklicuje, dobroverna, poštena. Poleg navedenega velja še pojasniti, da se načelo publicitete nanaša na pravnoposlovno ravnanje strank, torej ščiti stranke predvsem, ko sklepajo pravne posle.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0018206
ZPP člen 286, 339, 339/2-8, 347, 347/3-1, 355. URS člen 22. ZZK-1 člen 8.
dopuščena revizija - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - stvarna služnost - priposestvovanje služnosti - dobra vera - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - ugotovitev dejanskega stanja brez obravnave - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - sodba presenečenja - načelo neposrednosti
Če je senat sodišča druge stopnje spoznal, da je za odločitev o zadevi bistveno vprašanje dobre vere, pa sodišče prve stopnje dejstev v zvezi s tem ni ugotovilo, je s tem ugotovilo tudi, da je treba za popolno ugotovitev dejanskega stanja ugotoviti dejstva, ki so jih stranke pred sodiščem prve stopnje zatrjevale, vendar jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo (prva alineja tretjega odstavka 347. člena ZPP). V takšnem primeru bi moralo razpisati obravnavo ali pod pogoji iz 355. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti temu sodišču v novo sojenje. Le izjemoma je namreč, upoštevaje načelo pospešitve, gospodarnosti in smotrnosti vodenja postopka, določene kršitve glede na njihovo naravo mogoče odpraviti na drugi stopnji brez obravnave, in sicer le, če pri tem niso kršene pravice pravdnih strank. Namen pritožbene obravnave je v tem, da se pravdnim strankam v skladu z načeli neposrednosti, ustnosti in kontradiktornosti omogoči izjavljanje o navedbah nasprotne stranke, pa tudi o morebitnih novih materialno- ali procesnopravnih naziranjih sodišča druge stopnje. Še zlasti je to pomembno v primerih, kot je tudi obravnavani, ko lahko drugačno materialnopravno naziranje na drugi stopnji pripelje do neugodne pravnomočne sodbe, ki je za tožnika (zaradi posledične spremembe sodbe sodišča prve stopnje) sodba presenečenja.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018154
ZVetL člen 3, 4, 14, 14/1. ZPP člen 320.
etažna lastnina - ustanovitev etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - solastnina - navidezna solastnina - idealni deleži - pravno varstvo - ugotovitev obstoja lastninske pravice - pasivna legitimacija - vpis v zemljiško knjigo - subjektivne meje pravnomočnosti
Položaj navidezne solastnine kot ene izmed oblik dejanske etažne lastnine predpostavlja, da je bila stavba v naravi razdeljena na posamezne dele, v zemljiški knjigi pa se je izvedla le z vpisom solastniških idealnih deležev posameznih etažnih lastnikov na zemljiški parceli, na kateri stavba stoji.
Dejanska etažna lastnina po ustaljeni sodni praksi uživa sodno varstvo. Zadostuje, da je tožnica lastninsko tožbo vložila proti osebi, ki je zemljiškoknjižni solastnik in ki ima torej navidezni solastniški delež, v resnici pa izključno lastnino posameznega dela. Takšna sodba izven tega, da med pravdnima strankama ugotavlja, da je oseba, ki je lastnik posameznega dela, druga, kot je to preko navidezne solastnine vidno iz zemljiške knjige, v ničemer ne bo posegla v položaj ostalih dejanskih etažnih ali navideznih zemljiškoknjižnih (so)lastnikov na nepremičnini.
ZZK-1 člen 8, 243, 244, 244/1, 244/2, 244/3. SPZ člen 10, 43, 43/2.
izbrisna tožba - neveljavnost pogodbe - izbris materialnopravno neveljavne vknjižbe - pasivna legitimacija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - neposredni pridobitelj - nadaljnji pridobitelj - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - razpolagalna sposobnost - dobra vera
Določbo tretjega odstavka 244. člena ZZK-1, ki prepoveduje izbrisno tožbo proti dobroverni osebi, se ne nanaša na neposrednega knjižnega naslednika osebe, ki vlaga izbrisno tožbo, temveč izključno na nadaljnjega pridobitelja pravice na nepremičnini. Prepoved vlaganja izbrisne tožbe proti dobroverni osebi pomeni namreč le izpeljavo načela zaupanja v zemljiško knjigo, na katerega se lahko sklicuje le tretja poštena oziroma dobroverna oseba.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0018055
SPZ člen 8. ZKZ člen 26, 26/4, 38. OZ člen 587, 599. ZPP člen 339, 339/2-14.
zakupna pogodba - zakup nepremičnin - kmetijska zemljišča - stavbe - predmet zakupa - odstop od pogodbe - pravne napake - lastninska pravica - superficies solo cedit - omejitve javnopravne narave - povrnitev premoženjske škode
Nelegalna oziroma neskladna gradnja v konkretnem primeru predstavlja omejitev javnopravne narave, ki je opredeljena kot pravna napaka (494. člen OZ). Ker tožnik zaradi omejitev javnopravne narave ni mogel uresničiti namena pogodbe - njegova pravica zakupa je bila najmanj omejena (s pravico tretjega - države), je od pogodbe upravičeno odstopil in ima pravico do povrnitve nastale škode (tretji odstavek 599. člena OZ in tretji odstavek 117. člena OZ), ki ji je toženec zgolj pavšalno ugovarjal.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločitev o neobstoju aktivne legitimacije za izbrisno tožbo (243. člen Zakona o zemljiški knjigi) glede na okoliščine konkretnega primera napačna.
Obstoj pravnega interesa za ugotovitveno tožbo spada med absolutne procesne predpostavke, ki morajo biti podane ves čas postopka do zaključka glavne obravnave, in na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Načeloma velja, da mora sodišče obstoj absolutnih procesnih predpostavk, vključno s pravnim interesom za vložitev ugotovitvene tožbe, preveriti že v fazi prehodnega preizkusa tožbe, zato jih sodišče ne ugotavlja in o njem razpravlja šele, če (in ko) jih nasprotna stranka prereka.
Sodišči nižjih stopenj sta pri vprašanju obstoja tožnikovega pravnega interesa kot procesne predpostavke za dopustnost ugotovitvenega dela tožbe zagrešili kršitev postopka, ki pa zaradi svoje relativnosti sama po sebi še ne vodi do utemeljenosti revizije.
Paulijanska tožba mora vsebovati oblikovalni zahtevek, iz katerega je razvidno v zvezi s poplačilom katere terjatve je dolžnikovo pravno dejanje brez učinka v razmerju do upnika.
ZZK-1 člen 3, 3/1-3, 13a, 13a/1, 15a, 40a. SPZ člen 105, 105/1, 105/3, 105/4, 105/5. SZ-1 člen 23, 23/1, 23/2, 23/3, 23/4, 23/5.
zahteva za varstvo zakonitosti - posadna listina - splošni skupni del stavbe v etažni lastnini - enostanovanjska stavba - garaže, ki niso v etažni lasti - vpis spremembe pravnega položaja zemljiške parcele
Splošni skupni del stavbe v etažni lastnini je glede na navedene določbe ZZK-1, SPZ in SZ-1 pojem, ki je neločljivo povezan z etažno lastnino, torej kot tak ni namenjen za enostanovanjske stavbe in garaže, ki niso v etažni lastnini. To pomeni, da sporna nepremičnina ne more biti splošni skupni del stavb, ki niso v etažni lastnini (v konkretnem primeru enostanovanjske stavbe, garažni objekt in garaže). Zato je stališče pritožbenega sodišča, da predlog za vknjižbo, kot ga je postavila predlagateljica, glede na zemljiškoknjižna in stvarnopravna pravila ni mogoč, pravilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00001696
OZ člen 58, 255. ZZK-1 člen 41. SPZ člen 23, 40, 49.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - oblikovanje tožbenega zahtevka - darilna pogodba - prenos lastninske pravice na nepremičnini - zavezovalni pravni posel - teorija realizacije - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - overitev zemljiškoknjižnega dovolila
Tožba za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj je tožba z dvočlenskim tožbenim zahtevkom oblikovalne in dajatvene narave.
Na podlagi teorije realizacije iz 58. člena OZ ni mogoče šteti, da je bilo izdano tudi veljavno zemljiškoknjižno dovolilo oziroma tudi upoštevanje te teorije ne more nadomestiti odsotnosti overitve zemljiškoknjižnega dovolila.
Glavna obveznost odsvojitelja na podlagi zavezovalnega pravnega posla je, da prenese lastninsko pravico na pridobitelja. Izpolnitev te obveznosti v primeru nepremičnin lahko pomeni samo izstavitev in izročitev zemljiškoknjižnega dovolila z vsebino, določeno v 23. členu SPZ, na katerem je odsvojiteljev podpis notarsko overjen (primerjaj 41. člen ZZK-1), ne pa morebitna izročitev nepremičnine v posest.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017855
OZ člen 99, 99/1. ZZK-1 člen 6. ZPP člen 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - izpodbojnost - razveljavitev izpodbojne pogodbe - subjektivni rok izpodbijanja - začetek teka subjektivnega roka izpodbijanja - zemljiška knjiga - načelo publicitete - publicitetni učinki vpisov v zemljiško knjigo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je mogoča izjema od načela publicitete vpisov v zemljiško knjigo pri ugotavljanju začetka teka subjektivnega prekluzivnega roka za razveljavitev izpodbojne pogodbe po prvem odstavku 99. člena Obligacijskega zakonika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00011192
ZIZ člen 168, 168/5. ZZK-1 člen 29, 29/1, 40.
izvršba na nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini - tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika - izstavitev zemljiškoknjižne listine - nujno sosporništvo - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče sledi stališču literature, da je treba določbo petega odstavka 168. člena ZIZ razlagati na način, da pride tožba po tem členu v poštev le za primere, ko listina, primerna za vknjižbo lastninske pravice na dolžnika (40. členu ZZK-1), obstaja, upnik pa z njo ne razpolaga. Iz določbe petega odstavka 168. člena ZIZ izhaja, da sodišče, ki odloča o tožbi, torej ne zemljiškoknjižno sodišče ampak pravdno, odloči o vpisu (pravilno vknjižbi) lastninske pravice na dolžnika. To pomeni, da pravdno sodišče zgolj „preveri“, ali so za vknjižbo lastninske pravice na dolžnika izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji. Pogoj za vknjižbo lastninske pravice je tudi obstoj listine, ki dokazuje pravni temelj pridobitve lastninske pravice (40. člen ZZK-1 v zvezi s prvim odstavkom 29. člena ZZK-1). Zato je logično, da s tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ upnik ne more šele zahtevati izstavitve zemljiškoknjižne listine, ampak mora njen obstoj v tožbi zatrjevati, in če je zatrjevano dejstvo sporno, ga tudi dokazati.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0018380
SPZ člen 10, 42, 44, 44/2. ZIZ člen 64, 65, 189, 189/4, 192, 193. ZZK-1 člen 8, 8/1. OZ člen 5, 7. ZPP člen 380, 380/2.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice po ZLNDL - pridobitev lastninske pravice z nakupom nepremičnine v izvršilnem postopku - odločba državnega organa - sklep o izročitvi - dobrovernost - izvršilni postopek - ugovor tretjega - izločitvena tožbe - opustitev vložitve pravnega sredstva - prekluzija - zloraba izvršilnega postopka - oblika pravnega varstva - lastninska tožba - zunajknjižni originarni lastnik nepremičnine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Pridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi (na podlagi sklepa o izročitvi, torej odločbe državnega organa) teorija pretežno obravnava kot originaren pridobitni način. Sodna praksa, vključno s sodno prakso Vrhovnega sodišča, jo enotno obravnava kot originaren način pridobitve lastninske pravice.
Zakonske določbe, po kateri bi z nakupom v izvršbi postal lastnik kupljene stvari le tisti kupec, ki je dobroveren, ni. Navedeno gre v prid stališču, da nedobrovernost kupca ne ovira pridobitve.
V konkretnem primeru tožeča stranka (ki je vložila lastninsko tožbo) trdi, da ni vložila ugovora tretjega in izločitvene tožbe, ker za izvršilni postopek ni vedela, na drugi strani pa naj bi upnik vedel, da je nepremičnina, na katero je predlagal izvršbo, last tožeče stranke in ne dolžnika ter da jo je nato v izvršbi sam kupil, pri čemer naj bi upnik v dogovoru z dolžnikom izterjeval poplačilo dogovorjene fiktivne terjatve – upnik in dolžnik naj bi ravnala goljufivo in z namenom, da bi tožeči stranki preprečila uveljavitev zatrjevane lastninske pravice na sporni nepremičnini, zlorabila izvršilni postopek. Če je bil izvršilni postopek res voden iz razloga, ki ga zatrjuje tožeča stranka, potem sta ga upnik in zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine nedvomno zlorabila. Pravic, pridobljenih z zlorabo, ni mogoče pravno varovati. To navkljub določbi 193. člena ZIZ velja tudi za kupca nepremičnine v izvršbi in tudi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine.
Oblika varstva, ki ga zahteva tožeča stranka (lastninska tožba), glede na zatrjevane okoliščine primera ni neustrezna. Položaj tožeče stranke je primerljiv s položajem prvega nevpisanega kupca pri dvojni prodaji), pri kateri se je drugi kupec vpisal v zemljiško knjigo. Tožeča stranka bi v sporu uspela, če bi dokazala, da je bila pred izvršbo lastnica sporne nepremičnine in da je tožena stranka lastninsko pravico na njej res pridobila z zlorabo. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je treba prizadetemu nuditi varstvo tudi, ko pride do zlorabe postopka prodaje nepremičnine na javni dražbi v stečaju.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - upravna pristojnost - pristojnost sodišča splošne pristojnosti - zemljiška knjiga - poočitev združitve nepremičnin - odločba Geodetske uprave - odločanje o pritožbi v zemljiškoknjižnem postopku - elektronska zemljiška knjiga
Geodetska uprava je z odločbo tri posamezne dele združila v nov posamezen del v stavbi, sodišče pa v zemljiški knjigi ni poočitilo združitve teh posameznih delov, ker naj bi širši pravni položaj na vseh nepremičninah ne bil enak. Tožeča stranka trdi, da informacijski sistem e-ZK ne prepozna enakosti širših pravnih položajev nepremičnin. Zatrjuje, da je dejanje tožene stranke, tj. neizvedba poočitve združitve nepremičnin, nezakonita in zaradi tega dejanja vlaga tožbo po 4. členu ZUS-1. Za odločitev o takšni tožbi ni pristojno sodišče splošne pristojnosti (okrajno sodišče) v zemljiškoknjižnem postopku.
Okoliščina, da je sodnik poročevalec pritožbenega sodišča v drugem postopku kaznoval pooblaščenko stranke tega postopka, ne utemeljuje očitka o kršitvi načela nepristranskosti, četudi je bila takšna procesna odločitev pred ESČP ugotovljena kot kršitev 6. člena EKČP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017661
ZPP člen 3, 3/3, 318, 339, 339/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZK-1 člen 99, 243, 243/1, 243/3, 243/3-4.
dopuščena revizija - zamudna sodba - lastninska pravica na nepremičnini - izbrisna tožba - nasprotovanje prisilnim predpisom - izigravanje kogentnih določb - namerna nevložitev odgovora na tožbo - fiktivna zamudna sodba - vpis v zemljiško knjigo - vknjižba na podlagi pravnomočne sodbe - subjektivne meje pravnomočnosti - razveljavitev ali sprememba pravnomočne sodbe - izredno pravno sredstvo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta se nižji sodišči pravilno oprli na 4. točko tretjega odstavka 243. člena ZZK-1, čeprav je bila izpodbijana vknjižba lastninske pravice prvega toženca vpisana v zemljiško knjigo na podlagi pravnomočne (zamudne) sodbe, izdane v pravdnem postopku, v katerem tožnik ni imel možnosti sodelovati.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0017593
SPZ člen 23, 40, 49. ZIZ člen 64, 65, 239. ZZK-1 člen 40, 41.
izvršba na nepremičnino - ugovor tretjega - izločitvena tožba - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica - lastninska pravica v pričakovanju - vpis v zemljiško knjigo - dobra vera upnika
Položaj pridobitelja je pri pravnoposlovni pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini v izločitveni pravdi varovan še pred vpisom v zemljiško knjigo, kar pomeni, da vknjižba lastninske pravice na pridobitelja v teh primerih ni pravno pomembna in je že zato napačno stališče sodišča druge stopnje, da je za pridobitev pravice, ki preprečuje zavarovanje, potreben vpis v zemljiško knjigo, do vpisa v zemljiško knjigo pa kupec nepremičnine v resnici še ni lastnik in ima zgolj obligacijsko pravico iz prodajne pogodbe.
IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00020313
ZPP člen 67. URS člen 26. OZ člen 147, 148. ZIZ člen 254, 254/3. ZZK-1 člen 87, 87/3, 89, 89/4.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo sodišč - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - izvršilni postopek - prodaja nepremičnine na dražbi - pravice kupca - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - nemožnost vpisa lastninske pravice - plomba v zemljiški knjigi - zastavna pravica - zavarovanje terjatve z zastavno pravico - izvršljiv notarski zapis - učinki zaznambe - dopuščena revizija - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zavrnitev predloga
V konkretnem primeru sodne odločbe zaradi neupoštevanja pridobljene zastavne pravice in posledično napačnega tolmačenja zakonske določbe četrtega odstavka 89. člena ZZK-1 s strani zemljiškoknjižnega sodišča ni bilo mogoče uresničiti, četudi velja pravilo, da morajo biti pravne norme in na njih temelječi posamični akti sposobni uresničenja5. Gre za kršitev prava, ki utemeljuje odškodninsko odgovornost tožene stranke. Ker tožeča stranka navkljub plačani kupnini in izdanem sklepu o izročitvi nepremičnine v izvršilnem postopku zaradi zmotnega tolmačenja določb ZIZ in ZZK-1 s strani zemljiškoknjižnega sodišča ni uspela vknjižiti svoje lastninske pravice v zemljiški knjigi, ji je nastala škoda v višini plačane kupnine. Vzročna zveza med ravnanjem sodišča v zemljiškoknjižnem postopku in nastalo škodo je podana.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0017466
OZ člen 33, 33/1. SPZ člen 23. ZZK-1 člen 41.
predpogodba - prodajna pogodba - sklenitev glavne pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - razpolagalni pravni posel - zemljiškoknjižno dovolilo - vpis v zemljiško knjigo - hipoteka - pridobitev zastavne pravice v izvršilnem postopku - zaznamba sklepa o izvršbi - lastninska pravica v pričakovanju
Ugotovljena vsebina pogodbe o ari ustreza abstraktnemu opisu predpogodbe iz prvega odstavka 33. člena OZ. V trenutku vknjižbe hipoteke v zemljiško knjigo tožeča stranka še ni razpolagala z veljavnim pravnim naslovom za pridobitev lastninske pravice na stanovanju, ki je predmet izvršbe in predvsem še ni razpolagala z overjenim razpolagalnim delom pravnega posla (overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom skladnim z določbama 23. člena SPZ in 41. člena ZZK-1). Nenazadnje sta pogodbeni stranki že po zaznambi sklepa o izvršbi in vpisu zastavne pravice sklenili glavno pogodbo v obliki sodne poravnave.
Res načeloma v izvršilnem postopku pridobljena zastavna pravica nima prednosti pred pričakovano lastninsko pravico, vendar le, če je ta pridobljena s potrebnim razpolagalnim pravnim poslom. Pričakovana pravica oziroma lastninska pravica v pričakovanju pomeni takšen pravni standard, da je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi „perfektnega“ zavezovalnega in razpolagalnega dela pravnega posla. Le formalno in vsebinsko tako izpolnjeni pogoj pomeni pravico, ki preprečuje izvršbo.
Dobra vera upnika glede izvenknjižnih okoliščin povezanih z lastninskim stanjem nepremičnine v trenutku vpisovanja neposlovnih - prisilnih hipotek ni pomembna.
ZZK-1 člen 30, 37, 40, 40/1, 40/2, 146, 148. ZDPN-2 člen 3.
zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiškoknjižni predlog - priloge - potrdilo o plačilu davkov - vpis lastninske pravice na podlagi sodne poravnave - davek na promet nepremičnin - procesne predpostavke za vknjižbo lastninske pravice
Ni mogoče pritrditi stališču zahteve za varstvo zakonitosti, da je tedaj, ko se vpis predlaga na podlagi sodne poravnave, s katero je zemljiškoknjižni lastnik izrecno in nepogojno dovolil predlagano vknjižbo lastninske pravice in ki se glede na drugi odstavek 40. člena ZZK-1 šteje za pravnomočno sodno odločbo, kot v obravnavani zadevi, treba priložiti tudi potrdilo o plačilu davka na promet nepremičnin, ki ga sicer predvideva 37. člena ZZK-1.