CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0016614
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZK-1 člen 243.
predlog za dopustitev revizije - prodaja nepremičnine - dvojna prodaja nepremičnine - pridobitev lastninske pravice - izbrisna tožba - neveljavnost pogodbe - ničnost - izročitev nepremičnine v posest - dobroverna posest - dvojno razpolaganje z nepremičnino - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - izstavitev zemljiškoknjižne listine - dobrovernost kasnejšega pridobitelja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO
VS0016666
ZPP člen 360, 371, 371/1. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8/2. SPZ člen 10, 11, 11/1. ZIZ člen 193.
lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobljene pravice kupca – izvršilni postopek - nepravilnosti v postopku izvršbe - prodaja nepremičnine na dražbi v izvršbi - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - načelo publicitete - dobrovernost - razpolagalna sposobnost - ničnost - zemljiškoknjižno dovolilo - razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi - izbrisna tožba - veljavnost vknjižbe - deklaratoren vpis v zemljiško knjigo - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - prodaja nepremičnine v izvršbi - pridobitev lastninske pravice v izvršbi - prodaja tuje nepremičnine - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - javna dražba - razveza prodajne pogodbe
Namreč 193. člen ZIZ določa, da razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu nima vpliva na lastninsko pravico kupca. Na podlagi navedene določbe je tako mogoče sklepati, da na pridobljene pravice kupca, ki razpolaga s pravnomočnim sklepom o izročitvi nepremičnine, tudi ne morejo vplivati nepravilnosti v postopku izvršbe, pri čemer pa sploh ni prišlo do razveljavitve ali spremembe sklepa o izvršbi ali katerega koli drugega sklepa v izvršbi.
Naloga sodišča v tej zadevi je presoditi, ali dati prednost originarno pridobljeni lastninski pravici tožnice, ki ni vknjižena v zemljiško knjigo, ali pridobitvi lastninske pravice na pravno poslovni podlagi na temelju ničnega zemljiškoknjižnega dovolila (zaradi razpolagalne nesposobnosti odsvojiteljice), ki pa jo je toženka uspela vknjižiti v zemljiško knjigo. Za razrešitev navedenega vprašanja je potrebno uporabiti načelo zaupanja v zemljiško knjigo (10. člen SPZ), ki sanira razpolagalno nesposobnost, če je pridobitelj dobroveren. Toženka se sklicuje tudi na drugi odstavek 8. člena ZZK-1, ki določa, da kdor izpolni pogoje za vpis pravice v zemljiško knjigo v svojo korist in tega vpisa ne predlaga, nosi vse škodljive posledice takšne opustitve. Škodljive posledice, na katere meri navedena določba, pa nastanejo ob uporabi načela zaupanja v zemljiško knjigo, ko dobroverna oseba pridobi pravico in zato proti njej ni več mogoče uveljavljati nevpisane lastninske pravice na nepremičnini. Ker torej toženka ni bila dobroverna, ne more uspeti s sklicevanjem na drugi odstavek 8. člena ZZK-1 in načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0016757
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c/3. ZSKZ člen 14, 14/1. ZZK člen 6, 8. ZLNDL člen 2, 3.
dopuščena revizija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninjenje - kmetijska zemljišča - družbena lastnina - pravica uporabe - vknjižba družbene lastnine - vknjižba pravice uporabe - društvo - lovska družina - zasebna lastnina - status lovske družine - pravilnost podatkov, vpisanih v zemljiško knjigo - pravica do zasebne lastnine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - publicitetno načelo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pri kmetijskih zemljiščih in gozdovih, ki so jih lovske organizacije pridobile od oseb, ki so imele na teh zemljiščih lastninsko pravico, imel zemljiškoknjižni vpis pravice uporabe za posledico, da so ta zemljišča postala družbena lastnina (ali prešla v družbeno lastnino).
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - NEPRAVDNO PRAVO
VS0017375
ZVEtL člen 26, 26/2, 30, 30/1. ZNP člen 9.
zahteva za varstvo zakonitosti - določitev pripadajočega zemljišča - ugotovitev pripadajočega zemljišča - nepravdni postopek - prekinitev nepravdnega postopka - predhodno vprašanje - lastninska tožba
Okoliščina, da med udeleženci postopka obstoji spor o obsegu pripadajočega zemljišča ali o lastninski pravici na njem, ni razlog za prekinitev nepravdnega postopka in za napotitev na pravdo.
ZPP člen 367a, 367a71, 367c, 367c/3, 339, 339/2. ZZK-1 člen 8.
dopuščena revizija - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - priposestvovanje služnosti - dobra vera – bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodišče druge stopnje – ugotovitev dejanskega stanja brez obravnave
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi ugotovilo drugačno dejansko stanje ne da bi opravilo obravnavo in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016505
OZ člen 73. ZZK-1 člen 243, 244, 244/1, 244/2, 244/3. SPZ člen 10. ZPP člen 181, 181/3, 274, 328, 328/1, 328/2, 339, 339/2-14, 353, 360, 360/1, 367, 367/1, 367/2, 367/5, 371, 371/1, 372, 377, 378, 384, 384/1.
izbrisna tožba - pasivna legitimacija – dobrovernost neposrednega pridobitelja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - razpolagalna sposobnost - dobrovernost nadaljnjega pridobitelja – pooblastilo - ponarejeno pooblastilo - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba –- odgovor na pritožbo - popravni sklep - očitna pisna pomota - dovoljenost revizije - primarni zahtevek - podredni zahtevek – pravni interes za ugotovitveno tožbo - prejudicialnost - predhodno vprašanje - vmesni ugotovitveni zahtevek – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe ničnost
Pasivno legitimacija neposrednega pridobitelja pri izbrisni tožbi določa prvi odstavek 244. člena ZPP, ki pa ne zahteva, da bi moral biti neposredni pridobitelj dobroveren. Pogoj nedobrovernosti je določen v tretjem odstavku 244. člena ZZK-1, ki pa se nanaša samo na drugi odstavek istega člena, ki pa določa pasivno legitimacijo nadaljnjega pridobitelja. Torej dobrovernost je pomembna zgolj pri nadaljnjem pridobitelju, pri neposrednem pridobitelju pa ne. Tudi sicer pa se pojem dobrovernosti povezuje z načelom zaupanja v zemljiško knjigo (10. člen SPZ) v primeru razpolagalne nesposobnosti odsvojitelja.
Na podlagi tretjega odstavka 181. člena ZPP se lahko glede predhodnega vprašanja postavi vmesni ugotovitveni zahtevek, za katerega pa ni potrebno, da se posebej izkazuje pravni interes. Vendar to velja zgolj, dokler obstaja prejudicialnost, torej, dokler je konkretna odločitev o zahtevku odvisna od predhodnega vprašanja, ki je predmet vmesnega ugotovitvenega zahtevka.
ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS4002415
URS člen 26. ZZK-1 člen 5, 89, 89/4. ZIZ člen 64, 64/1, 65.
pravica do povrnitve škode - povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – izvršilni postopek – dopuščena revizija
Odškodninska odgovornost države za škodo, ki nastane zaradi protipravnega ravnanja sodišča, temelji na 26. členu Ustave. Ta določba se navezuje na splošna pravila odškodninskega prava, ki so urejena v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ). Pri presoji protipravnosti sodnikovega ravnanja je treba izhajati iz narave njegovega dela. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ravnanje sodnika ni protipravno vedno, kadar je sodna odločba napačna. Protipravnost je podana takrat, kadar sodnik ne uporabi povsem jasne določbe zakona, ali če predpis namerno razlaga v nasprotju z ustaljeno sodno prakso.
Izvršilno sodišče je ravnalo protipravno dvakrat: prvič, ker ni odločalo o ugovoru tretjega in tako ni uporabilo jasnih določb zakona, saj ni ravnalo po 65. členu ZIZ, in drugič, ker je zavzelo stališče, da plomba za vknjižbo lastninske pravice V. P. ne preprečuje kasneje zaznamovane izvršbe, to stališče pa je v direktnem nasprotju z ustaljeno sodno prakso in jasno določbo zakona (četrti odstavek 89. člena ZZK-1).
URS člen 2. SPZ člen 10. ZZK člen 102. ZZK-1 člen 243, 244, 250.
vknjižba lastninske pravice – neveljavnost vknjižbe - izbrisna tožba – sklepčnost izbrisne tožbe - retroaktivna uporaba zakona - uporaba ZZK-1 - uporaba ZZK - odsotnost prehodnih določb v ZZK-1 - posredni pridobitelj - dobrovernost - načelo zaupanja v pravo - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi bila uporaba 243. in 244. člena ZZK-1, ki ne predvidevata izbrisne tožbe proti kasnejšemu dobrovernemu pridobitelju, v obravnavani zadevi v nasprotju z načelom varstva zaupanja v pravo, ki je zajeto v določbi 2. člena Ustave, ki opredeljuje Slovenijo kot pravno državo.
Kljub obstoju javnega interesa za drugačno ureditev izbrisne tožbe po ZZK-1 se je ob tehtanju prizadetih dobrin, to je na tožnikovi strani varstva zaupanja v pravo, na strani drugega toženca pa varstva pravice dobroverne osebe, ki jo je pridobila v zaupanju v zemljiško knjigo, v sporni zadevi pokazalo, da ima prednost položaj tožnika.
nedopustnost izvršbe - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - pravica, ki preprečuje izvršbo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - derivativna pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - domneva o enakih deležih - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - zemljiškoknjižno dovolilo - intabulacijska klavzula - vpis v zemljiško knjigo - sklepčnost tožbe - trditveno breme - preoblikovanje skupne lastnine v solastnino - zmotna uporaba materialnega prava - teorija realizacije - obličnost - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika - sporazum o zastavni pravici na nepremičnini - vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - sosporništvo - nujno sosporništvo
SPZ jasno ločuje med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom. Tudi če vpis v zemljiško knjigo ni bil mogoč, ker predmetna nepremičnina v njo še ni bila vpisana, to še ne pomeni, da je za prenos lastninske pravice dovolj zgolj zavezovalni pravni posel, ampak zgolj, da ni potreben vpis v zemljiško knjigo. V primeru, ko nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, nepremičnina v zemljiškoknjižnem dovolilu seveda ne more biti označena z zemljiškoknjižnimi podatki, kot to zahteva prvi odstavek 31. člena Zakona o zemljiški knjigi, in zadostuje, da je označena tako, da je določljiva.
Zahtevku prvega tožnika ne bi bilo mogoče ugoditi niti na originarni podlagi, tudi če bi bilo mogoče upoštevati ugotovitev, da je predmetno stanovanje skupno premoženje (kar pa ni mogoče, ker je tožba nesklepčna), in sicer zato, ker deleži na skupnem premoženju niso določeni; to pomeni, da prvi tožnik ne more zahtevati nedopustnosti izvršbe zgolj na solastniški delež. Prvi tožnik bi lahko zahteval, da se izvršba na celotno nepremičnino izreče za nedopustno, seveda ob predpostavki ustrezne trditvene podlage, pri čemer pa bi morala biti bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani (če ne bi želela nastopati kot tožnica) vključena tudi nekdanja žena prvega tožnika, ker gre za nujna sospornika.
URS člen 2, 155, 155/1. ZZK-1 člen 243, 246. ZZK člen 102.
vknjižba zastavne pravice – neveljavnost vknjižbe - izbrisna tožba - rok za vložitev izbrisne tožbe - časovna omejenost izbrisne tožbe - uporaba ZZK-1 - uporaba ZZK - odsotnost prehodnih določb v ZZK-1 - načelo zaupanja v pravo - retroaktivna uporaba zakona – dobra vera – dobrovernost pridobitelja zemljiškoknjižne pravice na nepremičnini
Zaupanje slabovernih pridobiteljev knjiženih pravic na nepremičnini v trajnost obstoječega položaja ne more imeti prednost pred zaščito ustavno varovane lastninske pravice, katere pomen se izraža prav v njeni absolutnosti in nezastarljivosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiškoknjižni postopek – priglasitev udeležbe v zemljiškoknjižnem postopku – pritožba - pravni interes za vložitev pravnega sredstva - rok
Oseba, katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet lahko ne glede na to, da v zemljiškoknjižnem postopku do izdaje odločbe o vpisu svoje udeležbe ni priglasila, zoper sklep vloži pravno sredstvo, pri čemer mora izkazati pravni interes za vložitev pravnega sredstva, časovno pa je omejena z rokom udeleženca, kateremu je bila odločba nazadnje vročena (prvi in drugi odstavek 30. člena ZNP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZNP). Brez presoje, ali je podan pravni interes takšne osebe za vložitev pravnega sredstva (prvi odstavek 30. člena ZNP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1), njenega pravnega sredstva ni mogoče avtomatično zavreči.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0016565
ZIZ člen 64, 65. SPZ člen 10, 23, 40, 49. ZZK-1 člen 8, 41, 243.
izvršilni postopek - tožba za nedopustnost izvršbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - prisilna hipoteka - dobra vera - pomen vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo
Ker je tožnica izkazala, da je že pred toženčevo pridobitvijo hipoteke v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi razpolagala z veljavnimi zavezovalnimi in razpolagalnimi pravnimi posli za predmetne nepremičnine, bi nižji sodišči, kot pravilno poudarja revidentka, morali upoštevati, da so nanjo, kljub odsotnosti zemljiškoknjižnih vpisov, že prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da ji zagotavljajo pravno varstvo v izločitveni pravdi.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0016352
ZZK-1 člen 5, 6, 243.
pridobitev lastninske pravice - vložitev predloga za vknjižbo pridobitve lastninske pravice – trenutek pridobitve lastninske pravice – tožba na izpraznitev nepremičnine – odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine - neveljavnost vknjižbe – vložitev izbrisne tožbe – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini sicer res začne učinkovati zoper vsakogar (erga omnes) šele z vknjižbo, vendar je treba upoštevati, da vknjižba učinkuje že od vložitve predloga. Od tega trenutka dalje se namreč tretja oseba ne more več sklicevati na dobro vero oziroma na načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Ob takšnem izhodišču bi lahko torej pridobitelj vložil izpraznitveni zahtevek in zahteval plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe svoje stvari najmanj od trenutka, ko je vložil zemljiškoknjižni predlog. Izpraznitveni zahtevek in zahtevek za plačilo odškodnine pa ima pridobitelj pred vknjižbo lastninske pravice pod pogojem, (1) da razpolaga z listinami, sposobnimi za vknjižbo, in (2) da bo vpis na podlagi teh listin tudi materialnopravno veljaven (veljaven temelj za vpis). Za presojo materialnopravne veljavnosti vpisa tožeče stranke ni potrebno, da bi bila vložena izbrisna tožba. Vložitev in zaznamba izbrisne tožbe je relevantna samo zaradi odprave tveganja pred nadaljnjim razpolaganjem s sporno nepremičnino (varstvo zaupanja v pravni promet in dobrovernih tretjih), ne more pa biti relevantna v razmerju med strankama konkretne pravde.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016183
SPZ člen 7. ZZK-1 člen 3, 11, 31. ZEN člen 8, 18. ZLNDL. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - lastninjenje – družbena lastnina – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona – funkcionalno zemljišče – dvorišče – oblikovanje tožbenega zahtevka – parcelacija – vknjižba v zemljiško knjigo – predmet vknjižbe – načelo specialnosti – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je v sklepu II Ips 180/2012 zavzelo stališče, da so razlogi o neustreznosti tožbenega zahtevka v konkretni zadevi zmotni, saj bo predmet bodoče vknjižbe celotna že obstoječa parcela. Za vknjižbo stanovanjske hiše s stavbiščem tožnik že ima ustrezne listine na podlagi pravno poslovne pridobitve, za vpis dvorišča oziroma funkcionalnega zemljišča, kar je pridobil na podlagi samega zakona, pa potrebuje sodbo v tej pravdi. V taki situaciji parcelacija v smislu oddelitve dvorišča od stavbišča ni potrebna, saj se bo spremenilo le pravno razmerje, sama zemljiška parcela pa bo ostala enaka. Ob upoštevanju tega stališča in upoštevajoč zaključke sodišča druge stopnje dopustitev revizije glede predlaganega vprašanja ne bi mogla prispevati k drugačni odločitvi, kot je bila sprejeta v izpodbijani sodbi.
USTAVNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – LASTNINJENJE
VS0016368
URS člen 2, 155, 155/1. ZZK-1 člen 243, 246. ZZK člen 102.
lastninjenje - zemljiška knjiga - poočitev – poočitev spremembe imena – vknjižba pravice uporabe – neveljavnost vknjižbe pravice uporabe – izbrisna tožba – rok za vložitev izbrisne tožbe – časovna omejenost izbrisne tožbe – uporaba ZZK-1 – uporaba ZZK – odsotnost prehodnih določb v ZZK-1 – načelo zaupanja v pravo – retroaktivna uporaba zakona – načelo sorazmernosti – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – ponoven vpis pravice uporabe – zemljiškoknjižni vpis neobstoječe osebe – pravni interes za izbrisno tožbo
Če novi predpis (ZZK-1) glede uporabe ZZK pri izbrisni tožbi »molči«, to pomeni, da učinkuje takoj
in ga je tako mogoče, če to ne nasprotuje načelu varstva zaupanja v pravo, uporabiti za vse, tudi že prej nastale, vendar še nerazsojene primere oziroma pravna razmerja. Takojšna uporaba ZZK-1 za pravna razmerja, nastala pred njegovo uveljavitvijo, z vidika načela varstva zaupanja v pravo v konkretnem primeru ni problematična, saj je bil vknjiženi pridobitelj v slabi veri. Zaupanje slabovernih pridobiteljev knjižnih pravic na nepremičnini v trajnost obstoječega položaja ne more imeti prednosti pred zaščito ustavno varovane lastninske pravice, katere pomen se izraža prav v njeni absolutnosti in nezastarljivosti.
V primeru, ko je z vzpostavitvijo prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ponovno vpisana pravica uporabe v korist osebe, ki ne obstaja več, obstaja pravni interes za izbrisno tožbo, če se bo tožeča stranka uspela vpisati v zemljiško knjigo kot imetnica pravice uporabe, ne da bi ji bilo potrebno vložiti novo tožbo ter da je bilo pri lastninjenju spornih zemljišč imetništvo pravice uporabe kakorkoli relevantno.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016991
OZ člen 9. SPZ člen 7. ZZK-1 člen 3, 3/1-5, 12, 12/1. ZPP člen 380, 380/1.
lastninska pravica na nepremičnini - prenos lastninske pravice - predmet stvarne pravice - del nepremičnine - nastanek zemljiške parcele - parcelacija - načelo specialnosti
Del zemljiške parcele nima stvarnopravne samostojnosti in ne more biti predmet lastninske pravice oziroma njenega prenosa.
izbrisna tožba - dvojno razpolaganje z nepremičnino – izročitev nepremičnine v posest – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – dobrovernost drugega pridobitelja
Ob dejstvu, da je bilo varovanje položaja prvega kupca v primeru dvojne prodaje z zahtevkom za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila skladno z uveljavljeno sodno prakso tako v času vložitve tožbe kot tudi ob zaključku glavne obravnave, bi bila potrditev stališča v izpodbijani sodbi, ki bi jo sicer narekovala spremenjena ureditev izbrisne tožbe, in sicer da mora prvi kupec vložiti izbrisno tožbo, z vidika načela zaupanja v pravo nesprejemljiva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0016145
OZ člen 35, 87, 87/1. ZOR člen 42. ZZK-1 člen 243, 243/1, 244, 244/3. SPZ člen 7. Zakon o pravicah na delih stavb člen 7. Zakon o prometu z nepremičninami člen 7.
izbrisna tožba - funkcionalno zemljišče – pravni promet s funkcionalnim zemljiščem – prodaja funkcionalnega zemljišča – predmet pogodbe - ničnost pogodbe – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – dvakratna prodaja nepremičnine
Funkcionalno zemljišče se je vedno lahko prenašalo le skupaj s stavbo in ni bilo v samostojnem pravnem prometu. Tako razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem ni bilo dopustno, pogodba s takšnim predmetom pa je bila nična (prej 42. člen ZOR sedaj 35. člen OZ), in sicer ne glede na morebitno dobrovernost pridobitelja. Dobra vera bi bila relevantna v primeru dvakratne prodaje zemljišča, ki ne bi imelo statusa funkcionalnega zemljišča.
Obravnavana je bila situacija, ko je izbrisna tožba iz razloga iz 3. alineje 2. točke 243/2 člena ZZK-1 dovoljena že pred pravnomočnostjo oz. dokončnostjo odločitve v ponovljenem postopku, ker je bila v postopku z izrednim pravnim sredstvom odločba razveljavljena, a je podana vezanost na stališče Vrhovnega sodišča, da je denacionalizacija mogoča le v obliki odškodnine in ne z vrnitvijo sporne nepremičnine v last in posest.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016084
ZPPSL člen 143. ZPP člen 181, 339, 339/2-14, 339/2-15. SPZ člen 10, 23, 267.
zastavna pravica na nepremičnini – hipoteka - ugotovitev neobstoja zastavne pravice – napotitveni sklep stečajnega senata – obstoj pravnega interesa – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost – uveljavljanje ničnosti pogodbe s strani tretjega – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – pravica v pričakovanju – poštena stranka – pogojno zemljiškoknjižno dovolilo
Pritrditi je treba razlogovanju sodišča druge stopnje, da se toženka ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, saj je ob ustanovitvi hipoteke vedela za pričakovalno pravico tožnikov. Pri tem ni pomembno, ali je vedela oz. bi mogla vedeti za ničnost prodajnih pogodb, odločilno je njeno vedenje, da se s tem posega v zavarovan pridobitni položaj tožnikov.