GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00044214
OZ člen 662, 662/1, 662/2.
odškodninska odgovornost izvajalca del - gradbena pogodba - potrošniška pogodba - napaka v solidnosti gradbe - vzrok za napako - nadzorni inženir - izvajanje nadzora - vgradnja toplotne črpalke - roki za uveljavljanje sodnega varstva
Nadzorni inženir mora nadzorovati izvajalca in izvajanje del ter pri tem zagotoviti, da gradnja poteka v skladu s projektom. Nadzorni inženir zato odgovarja za tiste napake, ki so posledica nestrokovnega načina opravljanja del, če bi slednje pri skrbnem nadzoru lahko preprečil.
Dejstvo, da je druga toženka preizkus pretočnosti opravila na običajen način, ne zadošča. Opraviti bi ga morala dovolj skrbno (kot dober strokovnjak) in skladno s pravili stroke. Če bi res tako ravnala, bi mogla in morala zaznati slabši pretok na eni od geosond.
Do stisnjenja cevi, ki je vzrok za slabšo pretočnost, je prišlo med izvajanjem del, ki jih je opravljala druga toženka, in ne morebiti kasneje. Do stisnjenja cevi je po mnenju izvedenca lahko prišlo že ob samem vstavljanju cevi v vrtino ali kasneje ob izpiranju vrtine, nazadnje pa ob vbrizgavanju cementnega polnila, ki zaščiti cevi pred morebitnim zunanjim poškodovanjem. Vsa ta opravila je izvajala druga toženka, kar pomeni, da vzrok za napako in obravnavano škodo izvira iz njene odgovornostne sfere.
URS člen 26, 26/1. ZUreP-1 člen 11, 11/2, 12, 12/2. ZGO-1 člen 2, 2/1, 66, 66/1, 66/1-1. Odlok o ureditvenem načrtu območja Skladišča C3 - "OB POTOKU" v naselju Logatec (2000) člen 3, 5.
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost države za protipravno ravnanje upravnega organa - izdaja gradbenega dovoljenja - nepravilnosti pri izdaji gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - občinski prostorski akti - občinski odlok - kota pritličja - poplavno območje - izdaja uporabnega dovoljenja - postopek izdaje uporabnega dovoljenja - protipravno ravnanje upravne enote v postopku izdaje uporabnega dovoljenja - škoda zaradi poplav
Protipravnost pri izdaji gradbenega dovoljenja bi bila za odškodninsko odgovornost države na podlagi 26. člena Ustave podana, če bi UE pri izdaji gradbenega dovoljenja spregledala Odlok in bi v gradbenem dovoljenju določila drugačne pogoje, kot izhajajo iz Odloka.
Država z izdajo gradbenega dovoljenja ne ščiti tistega, ki gradi oziroma lastnika nepremičnine, zato ni njena naloga, da presoja možnost, če bo v primeru hudih padavin prišlo do škode. Torej ni dolžna v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja ugotavljati, če gre za poplavno območje. Ker je za vmeščanje zgradb v prostor odgovorna občina, za presojo protipravnosti pri izdaji gradbenega (in uporabnega) dovoljenja ni pomembno, ali je UE ugotavljala, če gre za poplavno območje in ali gre v naravi za pritlične ali polkletne prostore.
URS člen 26. OZ člen 131. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1, 95, 95/1, 96. ZUN člen 39, 40. Odlok o ureditvenem načrtu območja Skladišča C3 - "OB POTOKU" v naselju Logatec (2000) člen 3, 3/1, 3/2, 15, 15/1.
pravica do povračila škode - odgovornost države za ravnanje upravnega organa - odškodnina za premoženjsko škodo - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - kvalificirana stopnja napačnosti - izdaja gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - občinski prostorski akti - občinski odlok - kota pritličja - izdaja uporabnega dovoljenja - poplavno območje - odprava posledic poplav - poplave - vzročna zveza
Standard protipravnosti ni izenačen z razlogi, katerih utemeljenost terja ugoditev pravnim sredstvom, temveč se zahteva kvalificirana stopnja napačnosti, zlasti nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene prakse, napake ki so povsem izven okvira pravno še dopustnega delovanja, zlasti v smislu arbitrarnosti.
Upravni enoti ni mogoče očitati protipravnosti: ne v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in ne v postopku izdaje uporabnega dovoljenja.
Tožena stranka ne more biti odgovorna za lastnosti stanovanja, ki ga je tožnica kupila od tretje osebe, ampak gre izključno za odnos med njo in prodajalcem. Iz opisane kronologije je očitno, da se tožnica za nakup nepremičnine ni mogla odločiti zaradi tega, ker bi stanovanje imelo gradbeno in uporabno dovoljenje, ampak je kupila stanovanje brez pridobljenih dovoljenj. Pričakovanja, da je stanovanje brezhibno, postavljeno na varnem območju in ni podvrženo morebitni nevarnosti poplav, pa ne zadoščajo za utemeljitev vzročne zveze med zatrjevanim protipravnim ravnanjem toženke in premoženjskim položajem tožnice, do katerega je prišlo leta 2009 in 2010 v posledici naravnega pojava - poplav.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038881
OZ člen 240, 250, 251, 251/5, 638, 639, 639/1, 640. ZPP člen 214, 214/2.
pogodbena kazen zaradi zamude - terminski plan - pridržek pravice do uveljavljanja pogodbene kazni - ustreznost izjave o pridržanju pravice zahtevati pogodbeno kazen - opravičljiva zamuda - projektna dokumentacija - substanciranje navedb - povračilo stroškov odprave napake - ugovor znižanja plačila - dodatno delo - odgovornost podjemnika za napake - obstoj stvarne napake - razbremenitev pogodbene odškodninske odgovornosti - dokazna ocena izpovedbe prič - dokaz z izvedencem - upoštevanje predpravdnega izvedenskega mnenja - neprimeren dokaz - zavarovanje dokazov - dokazna stiska - zahteva za odpravo napake - nepripravljenost za odpravo napake - odprava napake po drugem izvajalcu - neprerekana dejstva - dokazna vrednost predračuna
Sodišče prve stopnje (kljub ugotovljeni napaki) toženi stranki pravilno ni ugodilo v zahtevi, ki je postavljena skupaj za vse površine v hišah. Pravilno je pojasnilo, da je tožena stranka zgolj vztrajala, da so bili računi izstavljeni zaradi sanacije vseh napak, ki jih je pri gradnji povzročila tožeča stranka in v spis vložila še dva računa podjetja, ki se (med drugim) nanašata na izdelavo strojnih ometov v kletnih prostorih, ni pa ovrednotila le tistega dela stroškov izdelave strojnih ometov, ki so odpadli na sanacijo AB sten in stropov, ki jih je izdelala tožeča stranka (saj je bilo med strankama nesporno, da sten in stropov v kleti in pritličju ni izvedla). Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem delom zahtevka po nasprotni tožbi je bilo namreč na njej.
Iz razloga, ker tožena stranka ni posebej ovrednotila tistega dela, ki se nanaša izključno na oceno vrednosti opravljenega dela brez napake in vrednosti, ki ga je imelo delo tožeče stranke 'z napako', pa sodišče prve stopnje ni moglo ugoditi niti njenemu ugovoru znižanja plačila (640. člen OZ).
Sodna praksa je že zavzela omejujoče stališče, da znižanje plačila nikoli ni dopustno opredeliti z vsoto stroškov, ki so potrebni za odpravo napake, ampak je kriterij znižanja plačila sorazmerje (ne razlika) vrednosti izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Znižanje plačila za vsoto stroškov, potrebnih za odpravo napak izključuje že jezikovna razlaga 640. člena OZ, ki povsem jasno kot merilo znižanja določa razmerje dveh vrednosti. To izključuje tudi teleološka razlaga. Poleg tega sta zahtevek za znižanje plačila in zahtevek za povračilo stroškov odprave napake dva različna jamčevalna zahtevka, med katerima izbira naročnik in se medsebojno izključujeta.
V primeru, ko stranka napako zanika oziroma trdi, da je bila ta odpravljena, je očitno, da 'napake' ne bo odpravila. Če podjemik napake ne priznava, tudi ne bo pristopil k njeni odpravi, zaradi česar v takšnem primeru naročnik ni dolžan podjemniku omogočiti, naj napako odpravi v primernem dodatnem roku, da bi bil upravičen do (ostalih) jamčevalnih zahtevkov (v tem primeru do pravice do odprave napake na podjemnikove stroške).
SZ-1 člen 5, 15, 25, 25/4, 29. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 13. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 7. SPZ člen 99. ZEN člen 77, 78. ZGO-1 člen 2.
varstvo solastninske pravice - solastnina na skupnih delih v etažni lastnini - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice - poseg v skupni del stavbe - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - sprememba zunanjosti - soglasje etažnih lastnikov za poseg - izvrševanje lastninske pravice - zimski vrt - streha - posli upravljanja - posel, ki presega redno upravljanje - vzpostavitev prejšnjega stanja
Soglasje lastnikov za izvedbena dela v posameznem delu je nujno, če pomenijo poslabšanje za drug posamezni del ali za skupne dele, ali če spreminjajo zunanji videz stavbe.
Pri morebitnem spreminjanju zunanjega videza stavbe gre za poseg v skupne dele (zunanji izgled celotne stavbe). Izgradnja zimskega vrta, torej zaprtje terase, ki že na prvi pogled spreminja zunanji videz stavbe, ni dopustna brez soglasja etažnih lastnikov.
Postavitev zimskega vrta je posel, ki presega redno upravljanje, saj ne gre za vzdrževanje posameznega dela stavbe - stanovanja z odprto teraso (na strehi), torej za ohranjanje pogojev za bivanje, pač pa za izboljšavo, s katero se več kot očitno spreminja tudi videz objekta.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00034486
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1. ZGO-1 člen 152, 153, 153/1, 153/2.
odškodninska odgovornost države - krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost za ravnanje drugega - protipravno ravnanje nosilca oblasti - kvalificirana stopnja napačnosti - arbitrarnost - inšpekcijski postopek - gradbeni inšpektor - pristojnost gradbenega inšpektorja - profesionalna skrbnost - nelegalna gradnja - inšpekcijski ukrepi pri neskladni gradnji - sprememba gradbenega dovoljenja - odstranitev objekta
Za odgovor na vprašanje, ali je gradbeni inšpektor ob odločanju kršil profesionalne standarde svoje službe, je ugotavljanje razlogov, s katerimi je gradbeni inšpektor utemeljil izrečeni inšpekcijski ukrep, ključno.
Kakršenkoli poseg v pravne interese oškodovanca še ne pomeni protipravnosti. Napake v postopku, pri dokazni presoji in pri uporabi materialnega prava, ki niso zunaj okvira pravne dopustnosti, ne utemeljujejo protipravnosti ravnanja oblastnega organa. Ravnanja oblastnih organov so protipravna le v primerih kvalificirane napačnosti oziroma v primeru kršitev, ki so zavestne, namerne in očitne.
V inšpekcijskem postopku so bila predmet obravnave zahtevna medsebojno prepletena pravna in dejanska vprašanja (ali je sporna gradnja rekonstrukcija ali novogradnja, nelegalna ali neskladna gradnja, ali se v primeru neskladne gradnje kot inšpekcijski ukrep lahko odredi odstranitev celotnega objekta, ali je na objektu mogoče ugotoviti dodatne neskladnosti – neskladnosti, ki niso bile ugotovljene z odločbo z dne 9. 2. 2009, ali je glede istega objekta možno izreči inšpekcijske ukrepe po 152. in 153. členu ZGO-1). Drugostopenjski upravni organ je večkrat (štirikrat) sprejel razlago prvostopenjskega upravnega organa, v nobeni od odločb drugostopenjskega upravnega organa (z izjemo zadnje) ali upravnega sodišča tudi ni izraženo stališče, da ni (več) pogojev za vodenje inšpekcijskega postopka. Prvostopenjskemu upravnemu organu (posledično pa tudi drugostopenjskemu upravnemu organu, ker njegove odločitve ni spremenil) ni mogoče očitati, da je nerazumno (arbitrarno) ali celo namerno odstopil od jasne materialnopravne določbe (torej določbe, ki ne dopušča različnega tolmačenja). Glede vprašanja, ali sme upravni organ na podlagi drugega odstavka 153. člena ZGO-1 odrediti uskladitev objekta s pogoji gradbenega dovoljenja tako, da naloži odstranitev celotnega objekta, ni bilo enotne in ustaljene sodne prakse (glej sodbi I U 1077/2010 in II U 439/2009, ki izvirata iz istega časovnega obdobja). Prvostopenjskemu upravnemu organu tako ni mogoče očitati arbitrarnega odstopa od takšne prakse, torej odstopa, za katerega ni navedel razumnih pravnih razlogov. Iz enakega razloga je neutemeljen tudi očitek o namerni prekoračitvi pooblastil. Prvostopenjski upravni organ ni nerazumno vztrajal pri ukrepih po drugem odstavku 153. člena ZGO-1, podlago za to je imel v pravnomočni odločbi z dne 9. 2. 2009.
odgovornost za solidnost gradnje - napaka v solidnosti gradbe - notifikacijska dolžnost - vzrok za napako - domneva vzročnosti - jamčevalni rok
Posebne predpostavke, ki morajo biti izkazane za podanost izvajalčeve odgovornosti za solidnost gradnje, so sledeče: da ima napaka gradbe lastnost, ki ustreza napaki v solidnosti gradnje; da je naročnik o njej obvestil izvajalca v šestih mesecih od takrat, ko je napako ugotovil (prvi odstavek 663. člena OZ); da je naročnik svoj zahtevek sodno uveljavil v roku enega leta od obvestila (notifikacije) izvajalca (drugi odstavek 663. člena 0Z); da se je napaka pokazala v desetih letih od izročitve in prevzema del (prvi odstavek 662. člena OZ) in da vzrok za napako v gradbi izvira iz sfere izvajalca. V zvezi s slednjo velja domneva, da vzrok izvira iz izvajalčeve sfere, izvajalec pa lahko to domnevo izpodbije, če dokaže, da vzrok ne izvira iz njegove sfere. S tem pa se tudi razbremeni odgovornosti, četudi bi naročnik sicer dokazal vse ostale predpostavke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00032978
ZVPot člen 25b, 25b/1, 25b/1-4, 41. ZPP člen 8, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 363, 363/2. Pravilnik o načinu označevanja cen blaga in storitev (1999) člen 10.
pravdni postopek, začet na podlagi izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine - oblikovanje izreka sodne odločbe - razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka v pravdi - dajatveni zahtevek - podjemna pogodba - dogovor o izvedbi dodatnih del - dodatno naročena dela - rekonstrukcija objekta - cena storitev - predplačilo - ugovor prekluzije - sporna dejstva - neizpolnitev pogodbe - nelegalna gradnja - gradbeno dovoljenje - profesionalna skrbnost - izvedba gradbenih del - dokazno breme za trditve - obračun potnih stroškov - pomanjkljiva dokazna ocena - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - kršitev pravice do izjave - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Sodišče prve stopnje ni v celoti razjasnilo ugovorov toženke: (1) da dodatna dela niso bila naročena, saj ni podala izrecnega soglasja, (2) da cena ni bila dogovorjena ter (3) da dodatna dela niso bila izvedena. Dokazno breme, da so bila dodatna dela izvedena, je na tožnici.
V tem pravdnem postopku, v katerem je treba uporabiti še prejšnja določila ZPP, tožeča stranka ni predlagala, da sodišče izvršilni sklep vzdrži v veljavi, ampak je podala dajatveni zahtevek. Sodišče prve stopnje bi zato moralo sklep o izvršbi razveljaviti v celoti in odločati o dajatvenem zahtevku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00030602
SPZ člen 271, 271/4. ZVEtL-1 člen 2, 18, 24, 30, 30/3. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 286b, 286b/1. ZEN člen 73. GZ člen 93, 118.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - zakonita stavbna pravica - splošni skupni del - smiselna uporaba določb pravdnega postopka v nepravdnem postopku - prirejenost dokaznih sredstev - dokazna moč - prepozno grajanje kršitev postopka - izgradnja parkirne hiše - ločenost postopkov - ustanovitev stavbne pravice
Določitev vsebine sporazuma o ustanovitvi stavbne pravice ni predmet postopka za vzpostavitev etažne lastnine, temveč predmet ločenega nepravdnega postopka.
V pravdnem postopku (in glede tega enako v nepravdnem postopku) so dokazila prirejena. To pomeni, da ima zaslišanje strank/udeležencev enako dokazno moč kot listina ali vpogled v evidenco. Zato je zgrešena navedba, da bi sodišče z vpogledom v kataster lahko dejstva ugotovilo z večjo stopnjo verjetnosti.
Če je pogodba razvezana, sta obe stranki prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne škode. Če je ena stranka popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala.
Toženka se do kupcev ni obvezala prevzeti obveznosti v zvezi s pridobitvijo projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja.Tožnikov prednik je te listine pridobival sicer v njenem imenu (ker je bila zemljiškoknjižna lastnica), vendar pa za svoj račun.
Pogodbeno določilo ni jasno, kadar mu pogodbeni stranki pripisujeta drugačen oziroma različen pomen. Zato pritožbeno sodišče ne soglaša z očitki pritožbe, da bi moralo prvostopenjsko sodišče zgolj upoštevati jasna pogodbena določila, ne pa v nasprotju z določbo 82. člena OZ ugotavljati skupen namen pogodbenih strank, čeprav bi moralo uporabiti le gramatikalno razlago spornih določb pogodbe. Skupen namen pogodbenikov je pravilno ugotovilo na podlagi izpovedi zaslišanih pravdnih strank in prič, ki so bili kot kupci in sopogodbeniki enako kot pravdni stranki seznanjeni s potekom in vsebino pogodbenih dogovorov in medsebojnih zavez. Iz jasnih in v bistvenem delu skladnih izpovedb toženke in ostalih kupcev izhaja, da stroški projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja niso bremenili toženke, pač pa so bili v pogodbi ovrednoteni le zaradi kasnejšega prenosa pravic na kupce in ureditve medsebojnih razmerij.
Prednik tožnika je bil tisti, ki je pred sklenitvijo pogodbe z dne 21.6.2013 sam predlagal, kako naj toženka upošteva plačila kupcev S. S. in P. P., kar nujno pomeni, da je na ta način poravnala tudi dolg do njega in je njegova terjatev s tem prenehala na podlagi izpolnitve, do katere je prišlo, preden je bila toženka obveščena o prvi cesiji terjatve
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00026885
SPZ člen 99. SZ-1 člen 2, 2/5, 25, 25/4, 26, 27, 29, 29/1, 29/2, 29/3, 30, 34, 35, 36, 37, 38. ZPP člen 7, 154, 154/2, 157, 158, 212, 214, 254, 254/2, 254/3, 316. ZVKSES člen 22, 27, 29. ZGO-1 člen 2, 3, 6, 6/1, 156a. URS člen 33.
vznemirjanje lastnika nepremičnine - negatorna tožba - prepovedni in odstranitveni zahtevek - stanovanjsko poslovna stavba - poslovni prostor - sprememba namembnosti rabe - razmerja med etažnimi lastniki - solastnina na skupnih delih v etažni lastnini - upravljanje solastne stvari - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - izboljšave na nepremičnini - pridobitev gradbenega dovoljenja - soglasje vseh etažnih lastnikov - tričetrtinska večina - naknadno soglasje - naknadna odobritev - poseg v konstrukcijo objekta - redno vzdrževanje - izvedenec gradbene stroke - dokazna ocena izvedenskega mnenja - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - pravica do izjave - skupni del stavbe - pravice etažnih lastnikov na skupnih prostorih - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - legalizacija nedovoljene gradnje - pripoznava zahtevka - priznanje dejstev - sodba na podlagi pripoznave - izpolnitev zahtevka med postopkom - zmotna uporaba materialnega prava - časovne meje pravnomočnosti - delitev stroškov etažnih lastnikov - neizpolnitev ali nepravilna izpolnitev pogodbe - primopredaja - zakonske dolžnosti upravnika - stroški postopka - delni uspeh v pravdi
Glede na tretji odstavek 29. člena SZ-1 zadošča tričetrtinsko soglasje za izboljšave, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, v konkretnem primeru za izdelavo novih vrat v lekarno, s čimer ni bilo poseženo v konstrukcijo objekta. Ko se ugotavlja, ali je za dela treba pridobiti gradbeno dovoljenje, je treba uporabiti definicijo vzdrževanja po ZGO-1, in to različico zakona, ki je veljala v času izvedenih del.
Soglasje za izvedbo del v smislu 29. člena SZ-1 je mogoče veljavno dati tudi za nazaj - kot odobritev že izvedenih del.
Sprememba parkirnega prostora v vhod v lekarno, namestitev plastičnih pohodnih mrež na zelenico in uporaba zelenice za kavarniški vrt so spremembe, ki glede na drugi odstavek 29. člena SZ-1 zahtevajo soglasje vseh solastnikov.
Neustrezna porazdelitev stroškov in drugih bremen v zvezi s solastno stvarjo ni vznemirjanje lastninske pravice v smislu 99. člena SPZ.
Primopredaja z zapisnikom in izročitvijo ključev se opravi pri izročitvi stanovanja, medtem ko primopredajo skupnih delov, naprav in prostorov za posamezne etažne lastnike opravi upravnik.
Dolžnosti upravnika iz ZVKSES ne vsebujejo njegove dolžnosti, da sam odpravi morebitne stvarne napake ali opravi druga manjkajoča dela, ki bi jih sicer moral prodajalec oz. investitor.
Sodba na podlagi pripoznave se izda, če toženec pripozna tožbeni zahtevek z izjavo sodišču, ne pa, če ga izpolni.
Reševanju stroškovnega problema v primeru, ko toženec tekom pravde izpolni zahtevek, je namenjen 158. in ne 157. člen ZPP.
pridobitev uporabnega dovoljenja - nemožnost izpolnitve pogodbene obveznosti - uporabno dovoljenje za objekt - gradbeno dovoljenje - lastnik objekta
Toženec, ki se je v skladu z zakonskimi določbami na podlagi pogodbe zavezal, da bo za objekt pridobil uporabno dovoljenje, se neutemeljeno sklicuje na nemožnost izpolnitve. Ker je njegovo pogodbeno zavezo treba razumeti kot zavezo, da sproži postopek za izdajo uporabnega dovoljenja oziroma pridobi uporabno dovoljenje v imenu in za račun tožnikov kot novih lastnikov, ni ovire za izpolnitev dogovorjene obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00022949
OZ člen 131. ZPP člen 315.
odškodninska odgovornost - premoženjska škoda - škoda - višina škode - vezanost na pravnomočno vmesno sodbo - obseg vezanosti na vmesno sodbo v odškodninskem sporu - odškodnina zaradi manjvrednosti nepremičnine
Razen gradnje objektov za šolstvo, inštitute, zdravstvo in varstvo, šport in rekreacijo ter določenih pomožnih objektov na območju tožnikove nepremičnine v skladu z veljavnimi prostorskimi akti niso bile dopustne gradnje novih stanovanjskih, poslovnih ali kakršnihkoli drugih tržno zanimivih objektov. Izven takšnih omejitev novogradnje pa so bile kot izjema dopustne rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela, torej gradnje v zvezi z že zgrajenimi objekti. Tožniku je zaradi toženkinega protipravnega rušenja objekta nastala škoda zaradi manjvrednosti nepremičnine, in sicer v višini razlike med vrednostjo zemljišča brez objekta ter vrednostjo zemljišča z dotrajanim objektom in možnostjo dodatne izrabe nepremičnine, vezane na obstoječi objekt.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - UZANCE
VSL00024084
OZ člen 631. ZFPPIPP člen 261. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 65.
gradbena pogodba - splošni pogoji FIDIC - plačilo za storitev gradnje - začasna situacija - potrditev situacije - pravica do plačila za delo - odstop od pogodbe - stečaj glavnega izvajalca - opravljena gradbena dela - vrednost del - neposredni zahtevki podizvajalcev do naročnika - odlog plačila - zakonsko pobotanje - uzance
Res niti toženka kot naročnica niti inženir, ki ga je imenovala, nista potrdila skladnosti cen in količin iz 39. začasne situacije, ki se nanaša na gradbena dela, katerih plačilo je predmet tega spora. Vendar ima pritožnica prav, da potrditev situacije ni pogoj za pridobitev pravice do plačila za izvršena gradbena dela. Izvajalec lahko zahteva plačilo tudi na podlagi nepotrjene situacije, le da mora v takšnem primeru (sam) dokazati, da je opravil količine del, na katere se situacija nanaša. To velja tako po Posebnih gradbenih uzancah (prim. 65. uzanco), kot po pogojih FIDIC, veljavnih med pravdnima strankama.
Tako je tudi, ko naročnik odstopi od pogodbe zaradi stečaja izvajalca, kar se je zgodilo v tej zadevi. V takem primeru mora sicer prvenstveno inženir uskladiti oziroma določiti znesek, ki ga naročnik za izvršena dela dolguje izvajalcu (ocena na datum odstopa od pogodbe, prim. podčlen 15.3 FIDIC). A izvajalec, ki se z inženirjevo oceno ne strinja (pa tudi, če inženir ocene na datum odstopa od pogodbe sploh ne izdela), od naročnika lahko zahteva višje plačilo.
Ker okoliščina, da se pogodbeni stranki nista uspeli dogovoriti o skladnosti obračuna, še ne pomeni, da izvajalec sploh ni pridobil pravice terjati izpolnitve, je za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka bistvenega pomena (tudi) odgovor na vprašanje, ali je tožnica gradbena dela, za katera zahteva plačilo od toženke, opravila ali ne.
ZOR člen 1083, 1084, 1085, 1086, 1087, 1087/3. OZ-UPB1 člen 1061,1061/2. ZDPra-UPB2 člen 16. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 106. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3. ZPP člen 154.
Ker bančna garancija velja do 14.10.2019, lahko garancijo tožena stranka vse do izteka tega roka (če se pojavijo nove napake na opravljenem delu tožeče stranke) v še neizkoriščenem delu unovči. V primeru, če bi unovčena sredstva vrnila tožeči stranki, kot je to odločilo prvostopenjsko sodišče, bi si s tem zmanjšala obseg zavarovanja, ki si ga je izgovorila z gradbeno pogodbo. Zato je bilo ravnanje tožene stranke, ki je dne 3.4.2017 vrnila znesek 69.092,89 EUR izdajatelju garancije in ne naročniku bančne garancije, pravilno.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018511
OZ člen 104, 104/1, 105, 105/2, 106. ZPP člen 212, 286, 337.
fiksna pogodba - fiksni rok - če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe - podjemna pogodba - rok za izpolnitev obveznosti - rok izpolnitve ni bistvena sestavina pogodbe - odstop od pogodbe - razveza pogodbe - odpoved pogodbe - prenehanje pogodbe - navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov
Bistvena značilnost fiksnega pravnega posla je, da je izpolnitev po dogovorjenem roku za stranko (upnika) brez pomena. Čas kot bistvena sestavina pogodbe je pravni standard, ki ga je treba vsebinsko določiti upoštevaje vse okoliščine posameznega pogodbenega razmerja. Sama določitev natančnega časa, ko je treba opraviti izpolnitev, ne zadošča za sklep o fiksni pogodbi. Pri pogodbah iz 104. člena OZ mora biti namreč še posebej izražena volja, da je kasnejša izpolnitev brez pomena.
Narava pravnega posla ni bila takšna, da v primeru neizpolnitve v dogovorjenem roku, izpolnitev za tožečo stranko ne bi imela več pomena, ravno obratno, tožeči stranki je bila še vedno v interesu izpolnitev pravnega posla, na kar kaže tudi dejstvo, da je bil pravni posel kasneje dokončan s strani tretje osebe, hkrati pa je bila ob naročilu dogovorjena pogodbena kazen.
Dogovorjeni pogodbeni tritedenski rok za izvedbo del v predmetni zadevi ni bil fiksen rok po 104. členu OZ, zato pogodbeno razmerje med pravdnima strankama v nobenem primeru ni bilo razvezano že po samem zakonu, ampak bi skladno z drugim odstavkom 105. člena OZ morala tožeča stranka toženi stranki pustiti primeren dodaten rok za izpolnitev pogodbe oz. bi stranki lahko pogodbo sporazumno razvezali. Poleg tega je tritedenski rok za izpolnitev obveznosti pričel teči šele 28.10.2016 in še ni potekel niti 4. 11. 2016 niti 8. 11. 2016, ko je tožeča stranka toženi pisno izjavila voljo, da pride do prenehanja medsebojnega pogodbenega razmerja (odpoved pogodbe). Tožeča stranka je torej odpovedala pogodbo pred zapadlostjo, zato bi morala trditi in dokazati, da je bilo že pred iztekom roka za izpolnitev obveznosti očitno, da tožena stranka ne bo izpolnila svoje obveznosti niti v pogodbenem roku niti v dodatnem primernem roku.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00016583
ZGO-1 člen 35, 35/2, 49, 50, 50/1, 50/6, 50a, 50a/1, 51, 54. ZPNačrt člen 15, 15/3, 56, 56/4. OZ člen 49, 59, 59/4, 110, 488, 488/1. ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 254, 254/3. ZCes-1 člen 18, 28, 28/1, 123, 123/1. Pravilnik o projektni dokumentaciji (2008) člen 2, 10 - 12. Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Vrba - Črnivec (Peračica) (2004) člen 43, 43/1, 43/2. ZUreP-1 člen 87, 89, 89/4.
prodajna pogodba za nepremičnino - plačilo kupnine - pogoj - pogoji in njihov učinek - neizpolnitev pogoja - izločitev izvedenca - odklonitveni razlog za izločitev - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - nepristranskost izvedenca - projektna dokumentacija - bistvena sestavina pogodbe - gradbeno dovoljenje - pridobitev gradbenega dovoljenja - predkupna pravica občine - pravne napake
Pritožbeno sodišče je že pritrdilo sodišču prve stopnje, da bi bilo tudi brez projektne dokumentacije PGD mogoče ugotoviti, ali je izvedba projekta po točki 8.1.1 Pogodbe možna ali ne.
Ni možno zaključiti, da je bil pogoj za zapadlost kupnine po točki 8.1.1 Pogodbe glede možnosti izvedbe petega kraka obstoječega krožnega krožišča določen v breme tožene stranke, kot to razlaga pritožnica. Zato za presojo, ali bi bila izvedba petega kraka krožišča možna ali ne, ni odločilno, da projektne dokumentacije za pridobitev PGD tožena stranka ni predložila. Tudi ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka zato nadaljevanje izvajanja Pogodbe blokirala.
Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je predkupna pravica občine po ZUreP-1 določena v javnem interesu, da ZUreP-1 ne ščiti pravic posameznih subjektov, temveč predmet zavarovanja in interes občine, da pod enakimi pogoji kupi nepremičnine na svojem območju ter da sta zato pravni interes in hkrati tudi aktivna legitimacija drugih oseb, razen tistih, v korist katerih je predkupna pravica določena, izključena. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da se zato na kršitve teh določb ZUreP-1 tožena stranka ne more uspešno sklicevati in njenim trditvam o ničnosti Pogodbe ni moč slediti.
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožnici, ki trdi, da ni zanetila sporne situacije, saj je z zgoraj navedenimi pripombami, ki so najmanj neprimerne in nedvomno presegajo raven strokovne kritike izvedenskega mnenja, izvedenca izzvala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00015419
ZPP člen 7, 7/1, 180, 180/3, 214, 214/1, 324, 324/4, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 351, 351/1, 354, 354/1, 355, 358. OZ člen 5, 7, 626, 626/2, 626/3, 660. ZOR člen 1083, 1083/1, 1086, 1087, 1087/1, 1087/3. ZIZ člen 272, 272/1.
bančna garancija - zloraba bančne garancije - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazni sklep - dokazni standard - gradbena pogodba - bančna garancija za dobro izvedbo posla - vnovčenje bančne garancije - iura novit curia - prepoved vnovčevanja bančne garancije - neupravičen poziv na plačilo ("unfair calling") - zloraba pravic iz bančne garancije - neodvisna bančna garancija - obstoj napak - zamuda - zahtevek na vrnitev bančne garancije - sklep o zavarovanju - začasna odredba - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - prepoved vnovčenja - neodvisna garancija
Namen neodvisne bančne garancije je preprečiti, da bi garant zavlačeval z izplačilom, dokler se ne bi nesporno ugotovilo, ali je obveznost iz temeljnega posla prekršena ali ne. Tega osnovnega namena bančne garancije ni mogoče zaobiti niti v sporu med naročiteljem in upravičencem, to je v primeru, ko naročitelj proti upravičencu uveljavlja zahtevek na prepoved unovčenja bančne garancije. Obsega napak v sporu, v katerem se presoja utemeljenost zahteve za unovčenje bančne garancije, tako ni dopustno ugotavljati. Presoja obsega napak na izvedenih delih bi predstavljala že razreševanje osnovnega pravnega razmerja, kar pa je v nasprotju z namenom neodvisne bančne garancije kot samostojnega in od temeljnega posla neodvisnega sredstva zavarovanja obveznosti.
Z materialnopravnim merilom presoje neupravičene zahteve za izplačilo na podlagi bančne garancije, ki je zoženo na očitno neutemeljenost zahtevka, je povezan tudi način ugotavljanja zlorabe. Zloraba pravic iz bančne garancije je podana, če obstajajo jasni in likvidni dokazi, ki onkraj razumnega dvoma kažejo na zlorabo pravice, ne da bi to terjalo izvedbo poglobljenega in obsežnega dokaznega postopka. O očitni neutemeljenosti in s tem o zlorabi je tako na primer mogoče sklepati iz predhodnih nedvoumnih izjav upravičenca, da so dela izvedena v skladu s pogodbo, iz jasne kršitve pogodbene obveznosti s strani upravičenca in drugih podobnih razlogov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018909
ZPP člen 8, 185, 185/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 336, 336/1, 631.
sprememba tožbe - dopolnitev tožbe - ugovor zastaranja - triletni zastaralni rok - pogodbena dela - gradbena pogodba - podizvajalska pogodba - dodatna dela - aneks - vstopni DDV - načelo neposrednosti - nedovoljena pritožbena novota - protispisnost
Sodišče prve stopnje je posamezne dokaze pravilno ovrednotilo; njegovi zaključki so razumni in življenjsko sprejemljivi; pri odločitvi je upoštevalo posamezne dokaze in uspeh celotnega dokaznega postopka. Sodišče je torej upoštevalo metodološki napotek iz 8. člena ZPP in rezultat dokazne ocene prepričljivo in življenjsko utemeljilo. V nasprotju s pritožbo, ki izpostavljanje rezultatov izvedenih dokazov in njihovo vrednotenje ocenjuje kot neprepričljivost sodbe, pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre za vseobsegajočo dokazno oceno, ki je analitično sintetična, racionalno sprejemljiva in preverljiva. Dokazne ocene sodišča prve stopnje tožena stranka zato tudi ne more izpodbiti z navedbami, da je sodišče odločitev oprlo zgolj na izpoved zakonitega zastopnika tožeče stranke.
Protispisnost bi bila podana le, če bi sodišče vsebini dokaza (priloženih listin) pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo ima na izvirnem papirju (nepravilen prenos podatka), česar pa sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni storilo oziroma tožena stranka niti ni konkretizirala, za katero listino in nepravilen prenos katerega podatka naj bi šlo.