ZIZ člen 226, 226. ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2-1, 5, 5/1, 339, 339/2-1.
dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - kontradiktornost postopka - možnost stranke, da se izjavi
Sodišče prve stopnje je z nezakonitim postopanjem dolžnici odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče je namreč štelo, da so resnične upnikove navedbe, da dolžnica še vedno dopušča oz. ni preprečila vstopanja in gibanja psov v hiši, ne da bi dolžnici dalo možnost, da se o tem izjavi, vlog s temi navedbami upnika dolžnici ni posredovalo.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - priposestvovalna doba - posest - dobra vera
Posest je dobroverna, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Nedobroveren je lahko tudi tisti posestnik, ki se iz malomarnosti ne prepriča o pravem stanju, čeprav obstajajo resni razlogi za dvom o pravilnosti njegove predstave.
Smisel določbe 815 čl. ZOR je v tem, da bi bile zlorabe čimbolj otežkočene in posrednik ne bi nedopustno prišel do predmetov, ki gredo naročitelju. Ta določba je torej pomembna za razmerje med toženima strankama, ni pa odločilna za njuno razmerje napram tožnici.
Ena izmed pokazateljev volje prodajalca je tudi nesorazmerno nizka kupnina. Odgovor na vprašanje, ali je bila dogovorjena kupnina ustrezna, bi sodišču služil kot eden izmed pokazateljev, ali je bila volja predlagateljice glede odsvojitve nepremičnin svobodna ali ne.
ZPP člen 86, 86/1, 116, 86, 86/1, 116. OZ člen 6, 6/2, 6, 6/2.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog - skrbnost pri opravljanju poklicne dejavnosti
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena. Zamudo je zakrivil pooblaščenec drugo in tretjetožene stranke, ker ni ravnal tako, kot bi se od njega kot odvetnika pričakovalo.
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 88. čl. res določa, da lahko upnik izvršitelju v roku enega leta od dneva prvega rubeža neomejenokrat predlaga, da opravi ponovni rubež in če ga v navedenem roku ne predlaga, sodišče ustavi izvršbo, v obravnavanem primeru pa je upnik z vlogo z dne 26.11.2003 (podano znotraj prej citiranega enoletnega roka) to predlagal sodišču, ne pa izvršitelju. Ker pa je izvršitelj organ, ki po odločbi sodišča opravlja neposredna dejanja izvršbe (1. odst. 7. čl. ZIZ), ni mogoče zaključiti, da upnik ni predlagal ponovne izvršbe zgolj zato, ker je predlog podal sodišču, namesto izvršitelju.
V postopku z ugovorom proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne velja določba 57. člena ZIZ, razen v primeru, če dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbija samo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba.
Tožeča stranka opira svoj tožbeni zahtevek na določilo pogodbe, ki se v primeru prenehanja pogodbenega razmerja ne uporablja. Ker med strankama pa ni sporno, da je pogodba z odpovedjo tožene stranke prenehala veljati, tožbeni zahtevek tožeče stranke ni utemeljen.
Dolžnik prereka nastanek pravnega razmerja, iz katerega izvira izstavljena verodostojna listina. Zatrjuje torej negativno dejstvo, ki ga sam ni dolžan dokazovati. Dokaz, da je pravno razmerje nastalo, bremeni upnika samega.
socialni spor - sodna taksa - zapadlost plačila sodne takse
Ker po izrecni določbi 2. odst. 12. člena ZST zapade taksa v socialnih sporih v plačilo z dnem, ko zapadejo v plačilo stroški postopka, je zastaranje plačila začelo teči šele prvi dan po pravnomočen odločitve o stroških, in ne, ko je bilo opravljeno posamezno procesno dejanje v smislu 4. člena ZST. V socialnih sporih gre za posebno ureditev nastanka taksne obveznosti. Ker od pravnomočnosti odločitve o stroških še ni potekel zastaralni rok dveh oz. štirih let, je bila taksa pravočasno odmerjena in ni nastopilo zastaranje plačila.
Če dolžnik zatrjuje, da je dejansko terjatev upnika prenehala za višji znesek, kot pa je znesek, za katerega je upnik umaknil izvršilni predlog, bo moral to uveljavljati s posebnim ugovorom po izteku roka (56. čl. ZIZ), o katerem pa odloča sodišče prve stopnje samo.