Res je, da je odvetniška pisarna dne 12.10.2005 obvestila sodišče, da je tožeča stranka preklicala pooblastilo, vendar se mora po 2. odst. 99. čl. ZPP preklic oz. odpoved pooblastila naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik. To pa pomeni, da tak preklic za sodišče učinkuje šele, ko je sodišče o preklicu obveščeno.
socialni spor - sodna taksa - zapadlost plačila sodne takse
Ker po izrecni določbi 2. odst. 12. člena ZST zapade taksa v socialnih sporih v plačilo z dnem, ko zapadejo v plačilo stroški postopka, je zastaranje plačila začelo teči šele prvi dan po pravnomočen odločitve o stroških, in ne, ko je bilo opravljeno posamezno procesno dejanje v smislu 4. člena ZST. V socialnih sporih gre za posebno ureditev nastanka taksne obveznosti. Ker od pravnomočnosti odločitve o stroških še ni potekel zastaralni rok dveh oz. štirih let, je bila taksa pravočasno odmerjena in ni nastopilo zastaranje plačila.
ZOR člen 210, 210/4, 446, 448, 210, 210/4, 446, 448. ZPP člen 212, 212.
neupravičena obogatitev - neamortizirana koristna vlaganja - predčasen odstop od najemne pogodbe - dokazno breme - prevzem dolga
Tožeča stranka je očitno imela namen skleniti dolgoročno najemno pogodbo in se je zgolj zato odpovedala pravici do povrnitve vlaganj. Z odstopom najemodajalca od najemne pogodbe pred potekom časa je odpadla podlaga najemnikovih vlaganj in je slednji upravičen do povrnitve vrednosti le-teh.
Če dolžnik zatrjuje, da je dejansko terjatev upnika prenehala za višji znesek, kot pa je znesek, za katerega je upnik umaknil izvršilni predlog, bo moral to uveljavljati s posebnim ugovorom po izteku roka (56. čl. ZIZ), o katerem pa odloča sodišče prve stopnje samo.
Tožeča stranka opira svoj tožbeni zahtevek na določilo pogodbe, ki se v primeru prenehanja pogodbenega razmerja ne uporablja. Ker med strankama pa ni sporno, da je pogodba z odpovedjo tožene stranke prenehala veljati, tožbeni zahtevek tožeče stranke ni utemeljen.
Predvsem pritožbeno sodišče meni, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopka s tem, ko je samo ugotavljalo utemeljenost pobotnega ugovora tožene stranke glede plačila pogodbene kazni zaradi kršitve pogodbe o ekskluzivni prodaji. Glede na to, da je za znesek 17.247.251,76 SIT na Okrožnem sodišču v L. že izšla prvostopna sodba, ki še ni pravnomočna, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo pobotni ugovor tožene stranke za ta znesek glede na litispendenco.
Upravnikov zahtevek na povrnitev stroškov upravljanja, ki jih je ta vplačal posameznim distributerjem na podlagi pogodbe o opravljanju storitev upravljanja, zastara v splošnem petletnem zastaralnem roku.
V postopku z ugovorom proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne velja določba 57. člena ZIZ, razen v primeru, če dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbija samo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - načelo stroge formalne legalitete - odstop od terjatve
V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, ki pomeni, da je sodišče, ki dovoljuje izvršbo, vezano na izvršilni naslov, tako glede predmeta, kot tudi glede upravičenca in zavezanca za izpolnitev, ki sta v njem navedena.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določbami ZPP-ja, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odst. 339. člena ZPP.
izločitvena pravica v stečajnem postopku - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku - poprava prijave izločitvene pravice - predhodni preizkus prijavljene terjatve - predhodni preizkus prijavljene izločitvene pravice - odločanje v mejah postavljenega zahtevka - vmesni ugotovitveni sklep
Na podlagi prijave izločitvene pravice in po stečajnemu upravitelju podane izjave, da priznava prijavljeno izločitveno pravico, je sodišče prve stopnje izdalo tudi sklep, kakršnega je upnica v prijavi izločitvene pravice zahtevala, in je stečajni upravitelj prijavljeno pravico tudi priznal. Čim je tako, da je sodišče na podlagi prijave izločitvene pravice in izjave stečajnega upravitelja izdalo odločbo, ki je postala pravnomočna, ni zakonske podlage za to, da se prijava izločitvene pravice (upnikova vloga) vrača v popravo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - NELOJALNA KONKURENCA
VSL0007549
ZVK člen 13, 13/2, 13/3, 13/3-5.
oblika telesa v vlogi funkcionalnosti izdelka – razločevalni element – nelojalna konkurenca – dejanja nelojalne konkurence - komercialna praksa – družbena morala
Eden od znakov razlikovanja je lahko tudi oblika telesa. Vendar pa oblika takrat, kadar je ta oblika zgolj v vlogi funkcionalnosti izdelka, ni razločevalni element v smislu 5. alineje 3. odst. 13. čl. ZVK. V takšnem primeru oblika izdelka namreč ni niti označba niti podatek, ki bi opredeljevala ta izdelek glede na izvor, način proizvodnje, količine, kakovosti ali drugih lastnosti blaga.
S sklicevanjem na evropski patent, ki tožeči stranki za Slovenijo ni podeljen, tožeča stranka po eni strani ne more uspeti zato, ker se od proizvajalcev konkurenčnih izdelkov ne pričakuje, da bodo širom po svetu preverjali patentno zaščito izdelka, kateremu na določenem trgu konkurirajo, po drugi strani pa bi taka zahteva izvotlila zaščito po patentnem pravu.
Če tožena stranka ne plača takse za odgovor na tožbo, se ta odgovor vseeno obravnava. Obratno pa se v primeru, če tožeča stranka ne plača takse za tožbo, tožba šteje za umaknjeno.
Najemnik mora biti na posledico iz 4. odstavka 103. člena SZ-1, to je, da za isto kršitev, ki predstavlja odpovedni razlog, opomni lastnik najemnika samo enkrat, razen če je med dvema zaporednima kršitvama preteklo več kot eno leto, opozorjen na način, določen v 91. členu.
ZZZPB člen 19, 19. ZPP člen 3, 3/3, 188, 318, 318/1, 318/1-2, 354, 354/1, 3, 3/3, 188, 318, 318/1, 318/1-2, 354, 354/1. ZUP člen 260, 260/1, 263, 263/2, 260, 260/1, 263, 263/2. ZDR člen 242, 242/5, 242, 242/5. ZDSS-1 člen 28, 28/1, 28, 28/1.
obnova postopka - sodna poravnava - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti
Klavzula o umiku tožbe v sodni poravnavi v individualnem delovnem sporu zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi nima enakih pravnih posledic kot umik tožbe po 188. členu ZPP-UPB2. Sodna poravnava ima iste pravne učinke kot pravnomočna sodna odločba in je na njeni podlagi postopek zaključen. Zato ni mogoče šteti, da bi zaradi takšne klavzule v sodni poravnavi prišlo do primera iz 5. alinee 242. člena ZDR in s tem do obnovitvenega razloga po 1. tč. 260. člena ZUP za izgubo pravnomočno priznane pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost.
pokojninsko in invalidsko zavarovanje - samostojni podjetnik
Ker tožnik - zavarovanec z opravljanjem svoje dejavnosti ni dosegal vsaj minimalne plače v RS, poleg tega je dejavnost opravljal le sezonsko (čiščenje snega), takšne dejavnosti ni mogoče šteti za njegov edini ali glavni poklic v smislu 17. člena ZPIZ-1. Zato niso bili izpolnjeni pogoji za spremembo naslova zavarovanja in njegovo vključenost v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 15. člena ZPIZ-1, v katero se vključijo (med drugim) samostojni podjetniki posamezniki, temveč je še vedno izpolnjeval pogoje za vključenost na podlagi 16. člena ZPIZ-1 kot zavarovanec - kmet.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda - zavrženje predloga
Če bi se izkazalo, da je bila pošiljka na pošti dejansko oddana še pred iztekom pritožbenega roka, in je bilo le zaradi poštne elektronske tehnologije potrdilo o oddaji izstavljeno potem, ko se je zadnji dan roka s potekom 24. ure že iztekel, bi to lahko bil upravičen razlog za zamudo, saj bi bil izven vlagateljeve sfere.
Samo zato, ker je bila pošiljka oddana zadnji dan pritožbenega roka, vlagatelju namreč ni mogoče očitati nestrokovnega ali zakrivljenega ravnanja, niti posledično predloga za vrnitev v prejšnje stanja brez naroka kot očitno neutemeljenega zavreči, ne da bi bili na naroku izvedeni in ocenjeni predloženi dokazi o zatrjevanem upravičenem razlogu za zamudo.
ZPP člen 8, 347, 350, 355, 358, 8, 347, 350, 355, 358. SPZ člen 9, 43, 9, 43.
pritožbeni postopek - obravnava - priposestvovanje
Po 358. čl. ZPP ima pritožbeno sodišče zelo omejeno možnost, da spremeni odločbo sodišča prve stopnje. Gre za sistemsko zakonsko omejitev pritožbenih postopkov, saj so po našem pravnem sistemu ti zasnovani predvsem kot kontrolni postopki.
Določbo 3. odst. 3. člena ZDSS-1, ki določa, da o pritožbah zoper odločbe Višjega delovnega in socialnega sodišča odloča Vrhovno sodišče RS, je mogoče uporabljati izključno v povezavi z določbami o pritožbi iz 2. odst. 30. člena ZDSS-1 in o pritožbi iz 3. odst. 32. člena ZDSS-1, torej glede na z ZDSS-1 na novo uvedenima procesnima institutoma popolne pritožbene obravnave ter dopuščene revizije. V kolikor pa se stranka pritoži zoper drugostopenjski sklep sodišča, ki je pravnomočno odločilo o zadevi, pa to redno pravno sredstvo ni dopustno in ga v skladu z 343. členom ZPP zavrže predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Ker se tožnik pritožuje prav zoper sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito zavrglo takšno pritožbo, saj ni šlo za primer iz 2. odst. 30. člena oz. iz 3. odst. 32. člena ZDSS-1.