ZPP člen 8, 347, 350, 355, 358, 8, 347, 350, 355, 358. SPZ člen 9, 43, 9, 43.
pritožbeni postopek - obravnava - priposestvovanje
Po 358. čl. ZPP ima pritožbeno sodišče zelo omejeno možnost, da spremeni odločbo sodišča prve stopnje. Gre za sistemsko zakonsko omejitev pritožbenih postopkov, saj so po našem pravnem sistemu ti zasnovani predvsem kot kontrolni postopki.
ZPP člen 318, 318/3, 318, 318/3. SPZ člen 24, 36, 24, 36.
motenje posesti - nesklepčnost tožbe
Tožeča stranka je v tožbi trdila, da je posestnik in lastnik poslovnih prostorov v prizidku poslovne stavbe na naslovu X, da je poslovne prostore kupila od tožene stranke, da je kotlovnica za prizidek in za stari del zgradbe skupna, da se v tej kotlovnici nahajata peč, s katero se ogreva prizidek, in peč, s katero se ogreva stari del stavbe, da ima ključe kotlovnice le tožena stranka, da ji je tožena stranka poslala dopis, s katerim ji je odpovedala ogrevanje, da je tožena stranka na sestanku z novim upravnikom prizidka dne 26.9.2005 zatrdila, da bo z ogrevanjem prizidka začela, ko bo 3 dni zapored temperatura po 21. uri nižja od 12 stopinj Celzija, kar se je zgodilo 1.10.2005, da tožena stranka kljub pozivom tožeče stranke ob vložitvi tožbe še ni začela z ogrevanjem poslovnih prostorov tožeče stranke, zaradi česar je uporaba teh prostorov omejena. Te tožbene trditve ne dajejo podlage za uveljavitev stvarnopravnega zahtevka zaradi motenja posesti, temveč za uveljavitev obligacijskega zahtevka na izpolnitev obveznosti, ki jo je tožena stranka prevzela dne 26.9.2005 na sestanku z novim upravnikom prizidka, in sicer, da začne z ogrevanjem prizidka. Zaradi nesklepčnosti tožbe je sodišče druge stopnje tožbeni zahtevek tožeče stranke, kolikor tega ni storilo že sodišče prve stopnje, zavrnilo.
Določbo 3. odst. 3. člena ZDSS-1, ki določa, da o pritožbah zoper odločbe Višjega delovnega in socialnega sodišča odloča Vrhovno sodišče RS, je mogoče uporabljati izključno v povezavi z določbami o pritožbi iz 2. odst. 30. člena ZDSS-1 in o pritožbi iz 3. odst. 32. člena ZDSS-1, torej glede na z ZDSS-1 na novo uvedenima procesnima institutoma popolne pritožbene obravnave ter dopuščene revizije. V kolikor pa se stranka pritoži zoper drugostopenjski sklep sodišča, ki je pravnomočno odločilo o zadevi, pa to redno pravno sredstvo ni dopustno in ga v skladu z 343. členom ZPP zavrže predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Ker se tožnik pritožuje prav zoper sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito zavrglo takšno pritožbo, saj ni šlo za primer iz 2. odst. 30. člena oz. iz 3. odst. 32. člena ZDSS-1.
pokojninsko in invalidsko zavarovanje - samostojni podjetnik
Ker tožnik - zavarovanec z opravljanjem svoje dejavnosti ni dosegal vsaj minimalne plače v RS, poleg tega je dejavnost opravljal le sezonsko (čiščenje snega), takšne dejavnosti ni mogoče šteti za njegov edini ali glavni poklic v smislu 17. člena ZPIZ-1. Zato niso bili izpolnjeni pogoji za spremembo naslova zavarovanja in njegovo vključenost v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 15. člena ZPIZ-1, v katero se vključijo (med drugim) samostojni podjetniki posamezniki, temveč je še vedno izpolnjeval pogoje za vključenost na podlagi 16. člena ZPIZ-1 kot zavarovanec - kmet.
Zahteva za povrnitev pravdnih stroškov je utemeljena prav na pripoznavi tožbenega zahtevka in zato taka zahteva ne pomeni, da pripoznanje tožbenega zahtevka ni jasno in brezpogojno.
Moker parket v telovadnici, kjer je koncentracija igralcev usmerjena v igro, gibanje igralcev pa je običajno tek v športnih copatih, ki na mokrem še posebej drsijo, je nevarna stvar.
KZ člen 16, 17, 16, 17. OZ člen 186, 186/1, 186, 186/1.
prištevnost - naklep - solidarna odgovornost
Nima prav pritožnik, da pravilo o solidarni odgovornosti velja samo v primeru, če sodišče ugotovi, da je škodo povzročilo več oseb skupaj in če ni mogoče določiti njihovega deleža pri povzročeni škodi. Kakor hitro sodišče ugotovi, da je škodo povzročilo več oseb skupaj, je odgovornost za škodo podana po 1. odst. 186. člena Obligacijskega zakonika in sodišče ni dolžno več ugotavljati, v kakšnem deležu je posamezni udeleženec k njenemu nastanku prispeval. Ker je sodišče prve stopnje z gotovostjo ugotovilo tudi obstoj splošnih predpostavk odškodninske odgovornosti (protipravnost, vzročna zveza in škoda) in to, da sta h pretrpljenemu strahu oškodovanca prispevala oba obtoženca, je tedaj na mestu zaključek, da obtoženca solidarno odgovarjata za celoten, po višini prisojeni obseg škode iz naslova pretrpljenega strahu.
status stranke v zapuščinskem postopku - uveljavitev pravice do zapuščine - oseba, ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku
Pritožnik ni dedič po pokojni M.H. (ne zakoniti ne oporočni) in kot tak tudi ni stranka v navedenem zapuščinskem postopku. Če po pravnomočnosti sklepa o dedovanju oseba, ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku, uveljavlja kakšno pravico do zapuščine kot dedič, zapuščinsko sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč napoti to osebo, da lahko uveljavlja svojo pravico v pravdi.
Četudi gre pri dolžniku za izjavljanje ob priložnosti obrambe pravic pred sodiščem, saj se je pritožil zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo njegovo vlogo, pa samo to dejstvo ne opravičuje dolžnikovega izražanja nestrinjanja z odločitvijo sodišča na način, ki po splošnih civilizacijskih normah pomeni nespoštovanje in žaljiv odnos do sodnice in sodišča.
priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera - priposestvovalna doba
Zgolj dejansko izvrševanje služnosti, ob dejstvu, da lastnik služeče stvari temu ne nasprotuje, ni dovolj za priposestvovanje stvarne služnosti po 1. odstavku 217. člena SPZ, temveč je potrebno, da lastnik gospodujoče nepremičnine dejansko izvršuje služnost v dobri veri. Priposestvovalec stvarne služnosti je v dobri veri, če ne ve in ne more vedeti, da ni pridobil služnostne pravice, oziroma če služnost izvršuje misleč, da jo je pridobil na veljaven način.
Sodišče ni vezano na sklep o prekinitvi postopka, ampak lahko svojo odločitev o tem, da ne bo čakalo na rešitev predhodnega vprašanja, naknadno spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali tudi če situacijo drugače oceni.
ZPP člen 111, 163, 163/3, 163/7, 111, 163, 163/3, 163/7.
pravdni stroški - zahteva za povrnitev stroškov - pravočasnost zahteve
Stroškovni zahtevek se mora pravočasno uveljaviti; kdaj in kako lahko stranka zahteva povrnitev stroškov, pa je odvisno od tega, ali se izda odločba na podlagi obravnavanja ali brez poprejšnjega obravnavanja oziroma ali so nastopile okoliščine, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave. Tožba ni predlog iz 3. odstavka 163. člena ZPP, zato lahko tožnik po izdaji zamudne sodbe zahteva povrnitev stroškov po 7. odstavku 163. člena ZPP.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - pritožbeni razlogi
Zamudna sodba ni sodba o utemeljenosti tožbenega zahtevka, pač pa sodba o izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP. Sodišče prve stopnje zato ni raziskovalo, ali je podano dejansko stanje, pač pa je v tožbi podane navedbe pravno ovrednotilo. Tako se preizkus materialnopravne sklepčnosti tožbe nanaša na preizkus, ali iz v tožbi navedenih dejstev izhaja materialnopravna posledica, ki jo obsega tožbeni zahtevek.
ZPP člen 350, 350/2, 366. OZ člen 766. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 44, 45, 45/1, 45/1-2, 46, 46/1, 46/1-2, 47, 47/1-1, 47/1-2.
izvedensko delo - nagrada za delo
Pritožnica nadalje pravilno izpostavlja, da spada izdelano izvedensko delo (izvid in mnenje) med manj zahtevna dela, za katera je v skladu s 1. točko prvega odstavka 47. člena Pravilnika predvidena nagrada v višini 400 točk. Vsebinski del izvida in mnenja
izvedenca je namreč izdelan na petih straneh, njegova vsebina pa tudi po prepričanju sodišča druge stopnje ne dosega zapletenosti zahtevnega izvedenskega izvida in mnenja, za katerega bi bilo mogoče v skladu z 2. točko prvega odstavka istega člena priznati 600 točk oziroma celo v računu izvedenca priglašenih 700 točk.