Dejstvo nastanka poškodbe v medsebojnem pretepu pravdnih strank izključuje naključje pri nastanku tožnikove poškodbe. Četudi je toženka tožniku povzročila poškodbo pri mahanju z rokama v medsebojnem prerivanju, s tem njena odgovornost za nastanek poškodbe ni izključena, saj je tudi tako ravnanje splošno nedopustno, mahanje z rokama proti očem druge osebe pa je ravnanje, ob katerem bi se toženka morala in mogla zavedati, da lahko pride tudi do dotika oziroma udarca, ki lahko pri drugem povzroči poškodbo.
ZIZ člen 55, 55/2, 229, 55, 55/2, 229. ZPP člen 18, 18.
izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - skladnost izvršilnega naslova in predloga za izvršbo - presoja upravne odločbe
Možnost oziroma upravičenost upnika zahtevati vzpostavitev prejšnjega stanja je za odločitev o utemeljenosti predloga za izvršbo v predmetni zadevi odločilna.
Sodišče ni vezano na sklep o prekinitvi postopka, ampak lahko svojo odločitev o tem, da ne bo čakalo na rešitev predhodnega vprašanja, naknadno spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali tudi če situacijo drugače oceni.
Četudi gre pri dolžniku za izjavljanje ob priložnosti obrambe pravic pred sodiščem, saj se je pritožil zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo njegovo vlogo, pa samo to dejstvo ne opravičuje dolžnikovega izražanja nestrinjanja z odločitvijo sodišča na način, ki po splošnih civilizacijskih normah pomeni nespoštovanje in žaljiv odnos do sodnice in sodišča.
ZD člen 28, 163, 214, 28, 163, 214. ZDKG člen 6, 7, 7/1-3, 7/3, 6, 7, 7/1-3, 7/3.
prevzemnik zaščitene kmetije - izbira prevzemnika - kriterij preskrbljenosti - pogrebni stroški kot terjatev do dedičev in ne do zapuščine
3. odstavek 7. člena ZDKG določa izločilni kriterij, da se kot dediče zaščitene kmetije izloči tiste dediče, ki so preskrbljeni na kakšen drug način, če so v istem dednem redu dediči, ki so se ali se usposabljajo za kmetijsko ali gozdarsko dejavnost ali pa niso kako drugače preskrbljeni.
Višina pogrebnih stroškov ne vpliva na obseg zapuščine v obravnavanem primeru, ko so dediči dedovali zakonite dedne deleže; le če je potrebno izračunati obračunsko vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež od ugotovljene vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, je potrebno odbiti zapustnikove dolgove, stroške za popis in cenitev zapuščine ter stroške za zapustnikov pogreb.
priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera - priposestvovalna doba
Zgolj dejansko izvrševanje služnosti, ob dejstvu, da lastnik služeče stvari temu ne nasprotuje, ni dovolj za priposestvovanje stvarne služnosti po 1. odstavku 217. člena SPZ, temveč je potrebno, da lastnik gospodujoče nepremičnine dejansko izvršuje služnost v dobri veri. Priposestvovalec stvarne služnosti je v dobri veri, če ne ve in ne more vedeti, da ni pridobil služnostne pravice, oziroma če služnost izvršuje misleč, da jo je pridobil na veljaven način.
Izbrisna tožba namreč varuje zemljiškoknjižne pravice, ki so bile prizadete z vpisom, s katerim je prišlo glede določene nepremičnine zemljiškoknjižno stanje v neskladje z materialnopravnim.
ZPP člen 111, 163, 163/3, 163/7, 111, 163, 163/3, 163/7.
pravdni stroški - zahteva za povrnitev stroškov - pravočasnost zahteve
Stroškovni zahtevek se mora pravočasno uveljaviti; kdaj in kako lahko stranka zahteva povrnitev stroškov, pa je odvisno od tega, ali se izda odločba na podlagi obravnavanja ali brez poprejšnjega obravnavanja oziroma ali so nastopile okoliščine, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave. Tožba ni predlog iz 3. odstavka 163. člena ZPP, zato lahko tožnik po izdaji zamudne sodbe zahteva povrnitev stroškov po 7. odstavku 163. člena ZPP.
SPZ člen 49, 49. ZZK-1 člen 147, 147/5, 147/9, 147, 147/5, 147/9.
začasna odredba - prepoved vpisa lastninske pravice - prepoved razpolaganja z nepremičnino - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vrstni red vpisov v zemljiško knjigo
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da začasne odredbe, s katero se bo tožencu prepovedalo razpolaganje z nepremičninama, ni mogoče izdati in je predlog neutemeljen, ker toženec ni več lastnik in mu zato ni moč prepovedati razpolaganja s temi nepremičninami. Če je kljub podanemu predlogu tretjega za vpis lastninske pravice, toženec še vedno vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik, je glede na določbo 49. čl. SPZ, ker gre za zatrjevano pridobitev lastninske pravice s strani tretjega na nepremičnini s pravnim poslom, potreben za pridobitev lastninske pravice vpis v zemljiško knjigo. O zaznambi bi sicer bilo odločeno glede na stanje vpisov v trenutku začetka postopka za vpis in upoštevaje načelo vrstnega reda. Ne bi bila torej ovira za vpis, ki je že predlagan - vknjižba lastninske pravice, bila pa bi lahko, glede na izid prejšnjega zemljiškoknjižnega postopka, ovira za dovolitev naslednjih vpisov proti lastniku, ki bi v smislu 99. čl. ZZK-1 začeli učinkovati po trenutku, po katerem učinkuje ta zaznamba. Če bi torej bil v zemljiškoknjižnem postopku predlagani vpis vknjižbe lastninske pravice zavrnjen ali predlog umaknjen, bi tožnica lahko dosegla namen zavarovanja.
novo sredstvo izvršbe - sprememba dejanskega stanja
Določilo 3.odst. 34.čl. ZIZ bi po mnenju pritožbenega sodišča bilo mogoče razumeti tudi tako, da ima upnik na njegovi podlagi možnost predlagati (sodišče pa dovoliti)- vse do konca izvršilnega postopka - izvršbo tudi na računu pri organizaciji za plačilni promet, glede katerega je bila izvršba predhodno že pravnomočno ustavljena, vendar le pod pogojem, da bi izkazal ustrezno spremembo dejanskega stanja napr. v smeri, da ima dolžnik priliv na računu ipd.
Če izrek sodbe vsebuje zgolj abstraktni opis kršitve, ne pa tudi konkretnega opisa dejanskega stanu prekrška z vsemi elementi kot jih določa predpis o prekršku za posamezni prekršek, ga ni mogoče preizkusiti. Ob upoštevanju 163. čl. ZP-1 tudi ni mogoče dopolniti takšen izrek ob reševanju pritožbe v obdolženčevo korist.
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča gre pri sintagmi Farmicom za fantazijsko poimenovanje, kakršnega ima v mislih 4. odst. 20. čl. ZGD. Res mora biti po 1. odst. 20. čl. firma v slovenskem jeziku, vendar pa se po 4. odst. 20. čl. v firmi lahko uporabljajo fantazijska poimenovanja, ki ne vsebujejo tujih črk. Taka je tudi beseda Farmicom. Tudi sicer je nemogoče pritrditi stališču, izraženem v pritožbi, da gre pri sintagmi, sestavljeni in besed Farmicom za take sestavine, ki so del besed v tujih živih jezikih, saj tudi besedi, na katere meri pritožnik v pritožbi izvirata iz latinščine kot mrtvega jezika.
Potem ko je sodišče prve stopnje ugovoru delno ugodilo in izvršbo ustavilo za nekatere plačane zneske, je glede preostalega dela, v katerem je ugovor zavrnilo, to obrazložilo le s tem, da dolžnik ni predložil dogovora o odlogu plačila oz. o plačilu na poseben način, to je s kompenzacijo. Ni pa z ničemer odgovorilo na tiste navedbe dolžnika v ugovoru, ki se nanašajo na spornost preostalih zneskov, čeprav je dolžnik glede tega v samem ugovoru podal obširne navedbe, ki jih sedaj v pritožbi ponavlja.