izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor
V konkretnem primeru gre za izterjavo zamudnih obresti po računih, glede katerih je jasno, da jih dolžnik ni poravnal pravočasno. Tako upniku gredo zamudne obresti, ugovor dolžnika, da naj bi prišlo do zamude po krivdi upnika, pa ni dokazno podprt. Dolžnik se namreč v ugovoru sklicuje kot dokaz na pogodbo za gradbeno obrtniška dela štev. 15/02 z dne 16.4.2002 in gradbeno pogodbo štev. 11/0, ki ne moreta pomeniti dokaza za to, zakaj je prišlo do zamude, predlaga pa tudi zaslišanje strank. Ta dokazni predlog pa je povsem nedoločen, saj gre v predmetnem izvršilnem postopku za dve pravni osebi, torej gospodarski družbi, in bi bilo potrebno natančneje navesti, koga naj bi bilo kot stranke potrebno zaslišati.
novo sredstvo izvršbe - sprememba dejanskega stanja
Določilo 3.odst. 34.čl. ZIZ bi po mnenju pritožbenega sodišča bilo mogoče razumeti tudi tako, da ima upnik na njegovi podlagi možnost predlagati (sodišče pa dovoliti)- vse do konca izvršilnega postopka - izvršbo tudi na računu pri organizaciji za plačilni promet, glede katerega je bila izvršba predhodno že pravnomočno ustavljena, vendar le pod pogojem, da bi izkazal ustrezno spremembo dejanskega stanja napr. v smeri, da ima dolžnik priliv na računu ipd.
Pritožbo zoper izpodbijani sklep po pooblaščencu je vložila tožena stranka, ki je bila po ugotovitvah sodišča prve stopnje izbrisana iz sodnega registra. Glede na to je pritožbeno sodišče njeno pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
Stališče sodišča prve stopnje, da ni zakonite podlage za nadaljevanja izvršbe zoper družbenika prvotnega dolžnika, ker upnik ni pridobil veljavnega izvršilnega naslova, je pravilno.
Tudi pri odpovedi zastaranju nastopijo enaki učinki kot pri pretrganju, to pa je, da začnejo zastaralni roki teči znova. To pa v konkretnem primeru pomeni le, da upnik pridobi pravico zahtevati izpolnitev znova, znova pa je tudi začel teči zastaralni rok, ki pa v zastaralnem roku ponovno tudi izteče.
ZPP člen 81, 81/5, 205, 205/1-3, 81, 81/5, 205, 205/1-3.
zavrženje tožbe - sposobnost biti pravdna stranka - prekinitev postopka
Ker je bilo s sklepom odločeno tudi, da se terjatev, ki jo je imela tožeča stranka, izroči M.o.K., pomeni, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da so podani pogoji za zavrženje tožbe po 5. odst. 81. člena ZPP.
najemna pogodba za poslovni prostor - odstop od pogodbe - izpraznitev
Neutemeljeno je tudi sklicevanje tožeče stranke na določila 584. in 596. čl. ZOR, saj gre v konkretnem primeru za najem poslovnega prostora, za katerega pa veljajo določila ZOR le podrejeno, če v specialnem predpisu, to je v konkretnem primeru v ZPSP, ni drugače določeno. Tožeča stranka se tudi neutemeljeno sklicuje na določilo 27. čl. ZPSP, o tem, da se pogodba za določen čas obnovi kot pogodba za nedoločen čas, če najemnik po preteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena, poslovni prostor še naprej uporablja, najemodajalec pa v roku enega meseca po preteku tega časa ne vloži pri pristojnem sodišču zahteve za izdajo naloga za izpraznitev. V konkretnem primeru je bila namreč že izdana pravnomočna sodna odločba, po kateri mora toženec izprazniti poslovni prostor, te določbe 27. čl. ZPSP pa ni mogoče tolmačiti v tem smislu, da bi bilo potrebno tudi v roku enega meseca potem, ko postane sodba pravnomočna in izvršljiva, tudi zahtevati izvršbo, saj gre v tem primeru za izvršitev sodne odločbe in ne za zahtevo za izpraznitev poslovnega prostora po najemni pogodbi, sklenjeni za določen čas. Pravilno je po mnenju pritožbenega sodišča tudi stališče sodišča prve stopnje, da je odstop od zakupne pogodbe za poslovni prostor med pravdnima strankama začel učinkovati že 29.8.1996, ko je bila vložena tožba za izpraznitev poslovnega prostora. V sodnem postopku se je le ugotavljalo, ali so podani pogoji za odstop od zakupne pogodbe, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, in to z učinkom za nazaj. Utemeljenost odstopa pa se je ugotovila s sodbo Okrajnega sodišča v K., opr.št. P, z dne 10.1.2001, vendar to ne pomeni, da bi odstop učinkoval šele od takrat. Glede na to, da je šlo za odstop, pa je tožeča stranka v tožbi, ki jo je vložila zaradi izpraznitve poslovnih prostorov na Okrajnem sodišču v K. dne 9.8.1996 tudi navedla, da je dolžna tožena stranka izprazniti poslovni prostor v roku 15 dni. Zato je mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka poslovne prostore tožene stranke protipravno uporabljala že od dneva prejema tožbe, ne pa šele od pravnomočnosti oz. izvršljivosti sodbe, ki tožniku nalaga izpraznitev.
redna odpoved - pogodba o zaposlitvi - odpoved delovnega razmerja - začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Tožena stranka je ravnala nezakonito, ko je tožnici v času dojenja podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe. Ukrepi delodajalca, ki ne spoštuje določb ZDR o posebnem varstvu pred odpovedjo, lahko delavki, ki doji otroka in otroku povzročijo težko nadomestljivo škodo, zato je sodišče pravilno izdalo začasno odredbo, po kateri mora delodajalec delavko vrniti na delo, ji omogočiti delo ter ji izplačevati plačo po pogodbi o zaposlitvi.
Če izrek sodbe vsebuje zgolj abstraktni opis kršitve, ne pa tudi konkretnega opisa dejanskega stanu prekrška z vsemi elementi kot jih določa predpis o prekršku za posamezni prekršek, ga ni mogoče preizkusiti. Ob upoštevanju 163. čl. ZP-1 tudi ni mogoče dopolniti takšen izrek ob reševanju pritožbe v obdolženčevo korist.
Potem ko je sodišče prve stopnje ugovoru delno ugodilo in izvršbo ustavilo za nekatere plačane zneske, je glede preostalega dela, v katerem je ugovor zavrnilo, to obrazložilo le s tem, da dolžnik ni predložil dogovora o odlogu plačila oz. o plačilu na poseben način, to je s kompenzacijo. Ni pa z ničemer odgovorilo na tiste navedbe dolžnika v ugovoru, ki se nanašajo na spornost preostalih zneskov, čeprav je dolžnik glede tega v samem ugovoru podal obširne navedbe, ki jih sedaj v pritožbi ponavlja.
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča gre pri sintagmi Farmicom za fantazijsko poimenovanje, kakršnega ima v mislih 4. odst. 20. čl. ZGD. Res mora biti po 1. odst. 20. čl. firma v slovenskem jeziku, vendar pa se po 4. odst. 20. čl. v firmi lahko uporabljajo fantazijska poimenovanja, ki ne vsebujejo tujih črk. Taka je tudi beseda Farmicom. Tudi sicer je nemogoče pritrditi stališču, izraženem v pritožbi, da gre pri sintagmi, sestavljeni in besed Farmicom za take sestavine, ki so del besed v tujih živih jezikih, saj tudi besedi, na katere meri pritožnik v pritožbi izvirata iz latinščine kot mrtvega jezika.