ZUS-1 člen 2, 28, 36, 36/1, 36/1-2, 36/3. ZUP člen 13, 13/4, 222, 255.
tožba v upravnem sporu - tožba, vložena zaradi molka organa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa - preuranjena tožba
Šele v primeru, če so bila izčrpana pravna sredstva po določilih ZUP, pa lahko stranka uveljavlja sodno varstvo svojih pravic v upravnem sporu po pravilih ZUS-1. To velja tudi v primeru molka upravnih organov. V konkretnem primeru ob vložitvi tožbe zaradi molka organa predpisane procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka v postopku preverjanja resničnosti prijave stalnega prebivališča, niso bile izpolnjene.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - do dneva vložitve prošnje nastali stroški
Dejanje pravne pomoči, za katero se tožnik zavzema v prošnji za BPP, t.j. odvetniška storitev sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo, je bilo opravljeno že dne 30. 5. 2017, torej pred dnevom, ko je bila vložena prošnja za dodelitev BPP. To pomeni, da glede na drugi odstavek 11. člena ZBPP toženka ni imela podlage, da bi tožniku odobrila BPP, saj gre za dejanje, ki je bilo že opravljeno pred samo vložitvijo prošnje.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2(n), 28, 28/2, 28/3. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - uredba Dublin III - nevarnost pobega - nesodelovanje v postopku
Pri tožniku je podana znatna nevarnost, da bo, če ne bo pridržan, Slovenijo samovoljno zapustil in tako onemogočil postopek predaje odgovorni državi članici. Na tožnikovo begosumnost kažejo njegova dejanja v dosedanjem postopku, da je pred prihodom v Slovenijo prehajal meje evropskih držav, že večkrat zaprosil za mednarodno zaščito v več državah, ne da bi tam tudi počakal na dokončanje postopka. Glede tožnikovih navedb je bistveno, da jih tožnik v postopku spreminja, kar prav tako kaže na njegovo nesodelovanje v postopku kot kriteriju, ki kaže na tožnikovo begosumnost.
Ni utemeljen tožbeni ugovor, da se nesodelovanje v postopku smatra za znak begosumnosti le v primerih, če gre za nesodelovanje v postopku, ki se vodi v Sloveniji.
Po presoji sodišča toženka ni v zadostni meri pojasnila, katere spremembe, ki niso bile dovoljene že s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, niso skladne s stavbno tipologijo. Prav tako ni pojasnila, katera sporna dela sploh šteje za gradnjo objekta, saj za vzdrževanje objekta ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja in naravovarstvenega soglasja.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 9. ZMZ-1 člen 20, 20/2, 21, 21/3, 26, 27, 27/9, 30, 30/1, 30/2. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 5, 10. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 10, 47.
mednarodna zaščita - zatečeni begunec sur place - informacija o državi izvora - sprememba veroizpovedi - verodostojnost prosilca - politično prepričanje kot razlog preganjanja - nekonsistentnost izjav - prosilec iz Irana
Treba je razlikovati med situacijo, ko v konkretni zadevi ni dvoma v pristnost spremembe vere, in situacijo, ko določen dvom v pristno spremembo vere obstaja oziroma ko gre za osebo, ki je očitno globoko predana (novi) veri in osebo, ki takšne globoke predanosti (še) ne izkazuje z visoko stopnjo zanesljivosti. Poleg objektivnega vidika pristnosti spremembe vere je pomemben in bistven tudi subjektivni vidik in sicer, je ključno vprašanje, kako pomembno je javno izvajanje nekega verskega obreda oziroma ohranjanje verske identitete za „posameznika osebno,“ torej kako prosilec šteje določeno osebno ali skupno vedenje, povezano z veroizpovedjo, da je to zanj pomembno oziroma ali oseba dojema določena verska dejanja kot nujni sestavni del izpovedovanja svoje vere in s tem svoje identitete.
Za potrebe odločanja o prošnjah za mednarodno zaščito na podlagi verskega prepričanja je treba izhajati iz koncepta veroizpovedi, ki ima lahko tri temeljne dimenzije: religiozna pripadnost v smislu verovanja; religiozna pripadnost v smislu identitete oziroma občutka pripadnosti določeni skupnosti; religiozna pripadnost v smislu načina življenja.
Izjave prosilca, ki so prevedene iz farsi jezika v slovenščino, se ne berejo in razlagajo enako, kot se razlaga pravni predpis oziroma določena pravna norma, ampak je treba ob tem upoštevati možne kulturno-vrednostne in jezikovno-pomenske razlike med družbenim okoljem, iz katerega prihaja prosilec, in družbenim okoljem v Sloveniji, kar še posebej velja za vprašanja intimnega dojemanje posameznega verskega sistema in njegov vpliv na posameznika in njegovo prepričanje.
Ocena verodostojnosti prosilca mora zajemati tako pozitivne kot negativne elemente z vidika skladnosti, kontradiktornosti, konsistentnosti in verjetnosti opisa dogodkov. Tožnik naj bi sicer bil zaslišan in tudi pretepen s strani tajne policije ob tem, ko pravi, da so ga zalotiti, ko je prišel na hišni obred. Vendar pa tajna policija takrat ni ugotovila, da je tožnik bil pripadnik hišne cerkve, saj ga je kot (edinega) udeleženca dogodka po zaslišanju izpustila in ga ni iskala niti po tem dogodku niti kasneje tajna policija ni poizvedovala pri njegovi družini. Pri takratnih okoliščinah torej še ni šlo za vzročno zvezo med preganjanjem in podlago za preganjanje. Tudi, če bi tožnika kdo od udeležencev krščanske skupnosti že izdal, bi tožnik v upravnem postopku ali upravnem sporu to vsekakor naznanil, saj bi se to zelo verjetno moralo odraziti v delovanju tajne policije bodisi v razmerju do tožnikove ali tožničine družine. Za konkreten primer torej ne pride v poštev določilo drugega odstavka 23. člena ZMZ-1.
Poseben element v oceni verodostojnosti (verjetnost, da so se dogodki odvijali tako, kot sta jih opisala tožnika), ki ga tožena stranka neupravičeno ni upoštevala, je okoliščina, da je tožnica malo preden se je odločila za pot v Evropo, izvedela, da je noseča. Gre za element, ki gre v prid verodostojnosti, in ki je materialne narave, saj je vezan na njun subjektivni strah pred preganjanjem. Naslednji element, je ta, da sta oba tožnika pred odhodom iz Irana imela zaposlitvi in zanju zadovoljiv materialni status ter sta imela več sorodnikov v Iranu, pri čemer so bili pripadniki obeh njunih prvotnih družin, tako od tožnika kot tudi od tožnice, verni in so spoštovali šiitska pravila, običaje in religiozno obredje. Ko je bil tožnik večji, ga starši niso silili, da se udeležuje islamskih obredov in tudi njegova sestra nikoli ni mogla sprejeti islamske vere, vendar pa ona ni razmišljala o spremembi vere. V takih družinskih okoliščinah je bolj verjetno, da je tožnik s postopnim seznanjanjem s krščansko vero opuščal vezanost na islamske običaje oziroma je na islamska pravila, ki so natančno določala način življenja ljudi, gledal zelo kritično in da se je zbližal z drugo vero, kajti spreobrnitev bi bila težja oziroma bi se lahko drugače odražala, če bi iz tožnikove izpovedbe izhajalo, da je bil pred spreobrnitvijo (goreč) vernik islamske veroizpovedi in da so bili taki tudi njegovi družinski člani.
Če bi bila sprememba vere popolnoma izmišljena, se postavlja vprašanje, zakaj tudi tožnica, ki naj bi sicer imela določene kontakte s krščanstvom prek televizijskega programa ter pogovorov z možem že v Iranu ter spričo udejstvovanj protestantskim obredom v Ljubljani, v upravnem ali sodnem postopku ni uveljavljala, da je tudi njo strah vrnitve, češ da je spremenila vero. Tega tožnica ne zatrjuje.
Ne obstajata samo dve možni življenjski situaciji, ki imata vsaka svojo pravno posledico, to je da oseba pristno spremeni vero iz islama v krščanstvo, ali pa jo spremeni nepristno in je s tem podana zloraba pravice. Že iz citiranih in v tej sodbi uporabljenih sodb Sodišča EU in ESČP v zadevah Y Z, F.G. v. Sweden in A v. Switzerland, izhaja, da obstaja tudi tretja možnost, ta pa je, da ni očitno, da bi bil prosilec goreč vernik oziroma da bi bil tako globoko predan veri, kot je bil primer v zadevi Y Z, in da se z razliko od situacije, ko gre nesporno za globoko verno osebo, prosilca, ki takšne globoke predanosti veri ne izpričuje, lahko oziroma mora vprašati in ugotavljati, kako bi izvrševal veroizpoved v primeru vrnitve in zakaj.
Zaslišanje tožnika na glavni obravnavi v povezavi z njegovimi odgovori v upravnem postopku je nedvomno pokazalo, da pri tožniku prevladuje tretja dimenzija religioznosti, to je vera kot način življenja v povezavi z drugo dimenzijo, to je identiteta in pripadnost širši skupnosti kristjanov - evangeličanov, med tem ko je prva dimenzija (religiozna pripadnost v smislu verovanja v Boga) po oceni sodišča pri tožniku manj prisotna. Zato imajo tožniki s sklicevanjem na priporočilo št. 6 UNHCR prav, da v tem primeru površno poznavanje doktrine krščanske ali evangeličanske cerkve, ne more biti pomembno. Pri tožniku gre v bistvu za preplet podlag za preganjanje in sicer verskega prepričanja in pripisanega političnega prepričanja, zaradi izrazito prisotne tretje dimenzije religioznosti.
Krščanski spreobrnjenci se soočajo s fizičnimi napadi, nadlegovanjem nadzorom, aretacijami, pridržanji, tudi z mučenjem in slabim ravnanjem v priporu; pogoji za spreobrnjence v veroizpovedi, ki temeljijo na zakramentih, so lahko takšni, da ni razumno pričakovati, da se bodo lahko vrnili v Iran. To posebej velja za pripadnike hišnih cerkva. Kristjani, ki lahko dokažejo, da so v Iranu ali v državi članici EU izvajali in bodo nadaljevali z izvajanjem evangeličanskih dejavnosti zaradi svoje pripadnosti tej cerkvi, bodo ob vrnitvi v Iran pritegnili pozornost oblasti in bodo izpostavljeni pregonu.
Tožena stranka je napačno uporabila določbo drugega odstavka 30. člena ZMZ-1, ki je celo ključna določba na katero je tožena stranka oprla odločitev. Po eni strani tožena stranka na podlagi izvedenih dokazov v upravnem postopku ni na zakonit način ugotovila, da so tožnikove dejavnosti od odhoda iz Irana imele izključni namen ustvarjanja potrebnih pogojev za mednarodno zaščito; poleg tega pa tudi v upravnem sporu ni ponudila kakšnega dokaza, da so tožnikove dejavnosti od odhoda iz Irana imele izključni namen ustvarjanja potrebnih pogojev za mednarodno zaščito. Poleg tega je določba drugega odstavka 30. člena ZMZ-1 tudi v nasprotju s sekundarnim pravom EU.
Tožena stranka brez upravičene podlage ni upoštevala, da bi iranske oblasti v primeru vrnitve tožnico skoraj gotovo, glede na funkcijo in dolgoletno angažiranost tožnice v revolucionarni gardi Basijev, poklicali na zaslišanje, kaj je počela v tujini in zakaj je zapustila Iran za več let, ter bi ji zelo verjetno pripisali stališče ali prepričanje, ki je povezano z akterji preganjanja, njihovo politiko in metodami.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - obstoj delovnega razmerja - samostojni podjetnik - elementi delovnega razmerja
Podjetnik nima lastne pravne subjektivitete, v razmerju med podjetnikom in nosilcem podjema pa gre za isto fizično osebo, zato se tudi formalni status s. p. in delavca v delovnem razmerju pojmovno ne izključujeta. Tega ne preprečuje posebna ureditev položaja samostojnih podjetnikov v ZGD-1. Zato vsakič, ko posameznik kot s. p. opravlja delo, ki izpolnjuje elemente delovnega razmerja, ni ovire za ugotovitev kršitve iz drugega odstavka 13. člena ZDR-1.
ZUS-1 člen 3, 4, 4/1, 32, 36, 36/1, 36/1-4. URS člen 126.
dovoljenost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - kršitev ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Odločanje o ukrepih, ki jih predlaga tožnica, kot tudi odločanje o ukrepih, ki naj zagotovijo odločitev sodišča brez nepotrebnega odlašanja, po izrecnih zakonskih določbah sodi v pristojnost okrožnega sodišča in glede navedeno določbo 126. člena Ustave RS pomeni odločitve, ki jih nosilci sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti. To pomeni, da po 3. členu ZUS-1 ne gre za upravne akte v smislu tega zakona, in to tudi v primeru, ki bi v kontekstu upravne odločbe pomenil tako imenovani "molk organa", ko namreč pristojno sodišče odločbe ni izdalo v predpisanem roku.
Izdaja začasne odredbe je smiselno vezana na uvedbo in tek upravnega spora, kar pomeni vloženo tožbo, ki je uspešno prestala predhodni preizkus.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - nelegalna gradnja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - vezanost organa na inšpekcijsko odločbo
Že z inšpekcijsko odločbo je bilo določeno, kdo je inšpekcijski zavezanec, in sicer, da je to tožnik (ta se je namreč v inšpekcijskem postopku opredelil kot investitor predmetne gradnje). Posledično je tožnik zavezanec za plačilo NDUP, ki ga je torej upravni organ utemeljeno odmeril (le) tožniku.
V presojo, da gre za nedovoljeno gradnjo in za kakšno vrsto nedovoljene gradnje gre se organ v postopku odmere NDUP ne more več spuščati, kar obenem pomeni, da tožnik v tem postopku ne more več uspešno uveljavljati ugovorov v smeri, da ne gre za nedovoljeno oziroma nelegalno gradnjo.
Po mnenju sodišča je imel minister pooblastilo za podrobnejšo opredelitev pogojev za pristop k strokovnemu izpitu, zato po mnenju sodišča opredelitev, da je treba šteti 3-letno obdobje delovnih izkušenj na področju izvajanja geodetskih storitev ali evidentiranja nepremičnin kot obdobje, ki ga je kandidat opravljal po tem, ko je izpolnil pogoje za pridobitev geodetske izkaznice t.j najmanj visokošolsko strokovno izobrazbo po študijskem programu I. stopnje geodetske smeri, zakonita.
ZBPP člen 41, 41/1, 42, 42/1, 42/2. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3.
brezplačna pravna pomoč - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Zakonska ureditev toženko pooblašča zgolj za to, da po uradni dolžnosti ugotavlja, ali so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o upravičenosti do BPP, ne pa tudi za ponovno presojo že presojenih okoliščin oziroma okoliščin, ki so že obstajale v času odločanja o dodelitvi BPP, pa jih organ za BPP ni ugotovil ali upošteval.
Toženka pri odločanju ni ustrezno upoštevala pravice stranke, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Gre za temeljno procesno pravico stranke, ki mu je načelo ekonomičnosti postopka podrejeno. Zaradi temeljne narave te pravice mora biti stranki zagotovljeno njeno uresničevanje v vsakem upravnem postopku posebej, čeprav so si postopki podobni in čeprav so za odločitev v njih pravno pomembna ista dejstva in okoliščine.
registracija društva - register društev - pogoji za registracijo - izbris društva iz registra društev - pravni interes - zavrženje tožbe
Dejstvo, da je bilo društvo "A." izbrisano iz registra društev, pomeni, da je tožnici med postopkom pravni interes za odločitev v zvezi z vpisom (imena) navedenega društva, ki ga je ob vložitvi tožbe sicer imela, prenehal.
zaščitena kmetija - pogoji za priznanje statusa zaščitene kmetije - kriterij zaokroženosti zemljišč - kmetijska gospodarska enota
Namen ZDKZ ni zagotavljanje obdelanosti in vzdrževanja za kmetovanje in gozdarjenje primernih zemljišč niti zaščita njihovega gospodarskega potenciala, ampak zaščita kmetije kot celote, v smislu zagotavljanja preživetja potencialnega prevzemnika obstoječega kmetijskega gospodarstva, prek tega pa vzdrževanje kmetijske dejavnosti kot gospodarske panoge in ohranjanje poseljenosti izven mest.
Izračun na podlagi fotografij res ne more biti enako zanesljiv, kot na podlagi izmer na kraju samem ali listinske dokumentacije, vendar pa tožnik zgolj s pavšalnimi očitki o neusposobljenosti projektanta za izračun na podlagi fotografij ne ponudi razumnih razlogov, zakaj tak izračun mer obstoječega objekta v danih okoliščinah ne bi mogel biti zanesljiva podlaga za izračun prostornine.
zahteva za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe tožeča stranka, razen dohodninske odločbe za leto 2017, ni predložila dokazov, ki bi vsaj verjetno izkazovali, da bo z izvršitvijo izpodbijanega sklepa ogrožena njena dejavnost in preživljanje njene družine s tem pa nastanek zanjo težko popravljive škode.
Uredba o spremembah Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču (2011) člen 15. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču (2018) člen 4, 7.
Določbi 4. in 7. člena Uredbe o spremembah Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču nimata narave posamičnega akta, pač pa naravo splošnega pravnega akta, ki ga ni dopustno izpodbijati v upravnem sporu.
ZBPP člen 41, 41/1, 42, 42/1, 42/2. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3.
brezplačna pravna pomoč - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Zaradi temeljne narave pravice do izjave mora biti stranki zagotovljeno njeno uresničevanje v vsakem upravnem postopku posebej, čeprav so si postopki podobni in čeprav so za odločitev v njih pravno pomembna ista dejstva in okoliščine.
davčna izvršba - začetek davčne izvršbe - izvršilni naslov - pravna subjektiviteta univerze in članic
Tožeča stranka ni pravna oseba, kar pomeni, da ne more biti dolžnik (stranka) v postopku davčne izvršbe. Pravna oseba je le univerza, ne pa fakulteta, ki je njena članica.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - nenamenska raba - bistvena kršitev določb postopka
Nezakonita gradnja lahko pomeni nenamensko rabo kmetijskega zemljišča, vendar pa morajo biti ugotovljene vse s tem povezane relevantne okoliščine, na njihovi podlagi napravljeni zaključki pa morajo biti tudi dovolj natančno pravno utemeljeni.
ZBPP člen 41, 41/1, 41/2, 42/2. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3.
brezplačna pravna pomoč - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Zaradi temeljne narave pravice do izjave mora biti stranki zagotovljeno njeno uresničevanje v vsakem upravnem postopku posebej, čeprav so si postopki podobni in čeprav so za odločitev v njih pravno pomembna ista dejstva in okoliščine.
ZDavP-2 člen 131. ZVOP-1 člen 30. ZDS-1 člen 34, 34/2. ZUP člen 82.
davčna preiskava - seznanitev s podatki - vpogled v spis - posredovanje osebnih podatkov - zavrnitev
Zahteva tožeče stranke za vpogled se nanaša na dokumentarno gradivo zbrano v postopku finančne preiskave zoper tožečo stranko, ki se je vodila na podlagi 131. člena tedaj veljavnega (ZDavP-2), ki določa, da davčni inšpektor po opravljeni davčni preiskavi izdela zaključno preiskovalno poročilo, v katerem opiše ugotovitve davčne preiskave in navede zbrane podatke, dokumente in druge dokaze (četrti odstavek 131. člena ZDavP-2). Če so razlogi za sum utemeljeni, davčni organ začne postopek davčnega inšpekcijskega nadzora, s tem, da zavezancu za davek izda sklep o začetku postopka in ga seznani z ugotovitvami v izvedeni preiskavi. Po tedaj veljavni zakonodaji, se je postopek davčne preiskave časovno uvrščal v tako imenovano "predpostopkovno fazo", torej v čas pred uradnim-formalnim začetkom postopka davčnega inšpekcijskega nadzora, zato tožeča stranka pred začetkom davčnega postopka ni dobila pravice do vpogleda v zahtevane dokumente na podlagi določb ZUP, ne kot stranka ne kot tretja oseba, sklep davčnega organa o zavrnitvi vpogleda tako po vsebini ne pomeni odločitve na podlagi 82. člena ZUP, saj se z njim ni odločalo o njegovi pravici do vpogleda v dokumente upravne zadeve.