davek od dohodka pravnih oseb - davčna osnova - povezane osebe - posojilna pogodba - obresti od posojil - prikrito izplačilo dobička - dividendam podobni dohodki - dokazovanje
Zmota pri presoji, ali bodo gospodarske koristi od danega posojila pritekale, praviloma ni računovodska napaka. Da bi se knjiženje prihodkov lahko štelo za napako, bi tožnik moral skladno s SRS predložiti ustrezne dokaze, ki so mu bili na voljo v času, ko so bili računovodski izkazi odobreni za objavo in ki bi morali biti že takrat upoštevani pri njihovi sestavi, pa napak niso bili. Takšnih dokazov tožnik ni predložil. Posledično je davčni organ pravilno zavrnil predložena popravka davčnih obračunov in upošteval prihodke, kot izhajajo iz prvotnih davčnih obračunov.
S predložitvijo (prvotnih) davčnih obračunov je tožnik zatrjeval, da je imel prihodke v določeni višini, v inšpekcijskem postopku pa je zatrjeval nižje prihodke in za svoje trditve predložil dokaze, ki jih je davčni organ vsebinsko presodil in argumentirano zavrnil. Na davčnem organu je obveznost, da predlagane dokaze izvede (ali obrazloženo zavrne) ter na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka sprejme ustrezno dokazno oceno, kar je v konkretnem postopku tudi storil. Dejstvo, da se je tožnik popravka obračunov poslužil šele, ko je bil seznanjen s predmetom inšpekcijskega pregleda, je zgolj ena izmed okoliščin zadeve, ki je davčni organ še dodatno utrdila v prepričanju, da so bili prihodki iz naslova obresti pravilno knjiženi.
tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - odlok
Izpodbijani Odlok je akt, ki ga izda občina v okviru izvrševanja ustanoviteljskih pravic na podlagi tretjega odstavka 3. člena ZZ, ki določa, da javne zavode ustanavljajo republika, občine, mesto in druge z zakonom pooblaščene javne pravne osebe. Upoštevaje stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v sklepu I Up 518/2012, pri izpodbijanem aktu ne gre za oblastno odločitev, za javno pravni oblastveni posamični akt, ampak za odločitev v okviru izvrševanja ustanoviteljske pravice občine. Ko gre za odločitev v okviru izvrševanja ustanoviteljskih pravic, pa sodno varstvo v upravnem sporu ni možno, saj to ni odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi, v tem primeru zadevnega javnega zavoda, ampak gre za izvrševanje pravice občine iz drugega odstavka 48. člena ZZ, ki izhaja iz ustanoviteljske pravice občine, ki jo ima na podlagi zakona.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - upravni spor - tožnik v tujini - nepopolna tožba - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
V zvezi z navedbo tožeče stranke, da ni zmožna najeti svojega pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji, sodišče ugotavlja, da je navedba pavšalna in povsem nekonkretizirana, posledično pa je sodišče niti ne more preizkusiti. Tožeča stranka ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, saj ni navedla dejstev, niti predložila dokazov o zatrjevani nezmožnosti najema pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji. Na tem mestu sodišče še dodaja, da je odziv tožeče stranke v predmetnem primeru po vsebini identičen odzivu drugih tožečih strank v zadevah verifikacije deviznih vlog, v katerih so se tožeče stranke v tožbi prav tako sklicevale na Združenje kot kontaktni naslov.
ZLS člen 21. ZUP člen 276, 276/2. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-4.
obratovalni čas gostinskega obrata - izvirna pristojnost občine - ničnostna tožba
Sodišče zaključuje, da je odločba toženke, katere odpravo in razveljavitev po nadzorstveni pravici je zahteval tožnik, upravna zadeva iz izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti, pri čemer je to odločbo izdala Občina Žalec, torej samoupravna lokalna skupnost.
Ker je o predmetni tožnikovi zahtevi odločal župan Občine Žalec, namesto pristojno ministrstvo, kot določa drugi odstavek 276. člena ZUP, sodišče ugotavlja, da je o tej zahtevi odločal stvarno nepristojni organ, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 2. točki prvega odstavka 27. člena ZUS-1 v zvezi s 1. točko drugega odstavka 237. člena ZUP.
Sodišče ne dvomi v pravilnost in resničnost utemeljitve tožeče stranke, ki se nanaša na postopek v zvezi s pridobivanjem zemljišč za nadomestno ponikalnico in obveznost tožeče stranke, da skladno s svojimi pooblastili na podlagi 3. člena ZDARS pridobi ustrezno prostorsko dokumentacijo in dovoljenja za posege v prostor, ki bo takšno gradnjo omogočila, vendar ne glede na to ugotavlja, da določitev zavezanca za plačilo 1.780.437,00 m3 pridobljenega proda, ki se ne bo porabil v okviru gradbenih del, in sicer v znesku 586.091,37 EUR, temelji na določbi drugega odstavka, v zvezi s prvim odstavkom 92. člena ZRud-1. Ker torej določba drugega odstavka 92. člena ZRud-1 toženo stranko izrecno zavezuje k spoštovanju določitve investitorja v izdanem gradbenem dovoljenju, po presoji sodišča drugačna določitev zavezanca za plačilo za pridobljeno enoto mineralne surovine, ne glede na specifičen položaj tožeče stranke v postopkih iz prej citiranega 3. člena ZDARS, ni mogoča.
ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5. ZMZ člen 84, 84/1, 84/1-5. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28,28/2.
mednarodna zaščita - pridržanje - nevarnost pobega - begosumnost - objektivni kriterij - nesodelovanje v postopku - lažni podatki
Toženkini dvomi o resničnosti tožnikovih izpovedb o njegovem vedenju o Hrvaški in nameri, da za mednarodno zaščito zaprosi v Sloveniji, niso dejanske ugotovitve, ki bi jih bilo mogoče subsumirati pod kriterij navajanja lažnih podatkov v smislu pete alineje prvega odstavka 68. člena ZTuj-2, saj iz njih ne izhaja toženkino prepričanje, da so tožnikove trditve neresnične, temveč le dvom v njihovo resničnost. Do sklepa, da bi bile navedene tožnikove izpovedbe lažne, pa na podlagi opravljenega zaslišanja ni prišlo niti sodišče, saj je tožnik izpovedoval enako kot že v postopku pred toženko, zlasti, da si je ves čas prizadeval priti v Slovenijo.
ZZdrS člen 33, 35, 36. Pravilnik o zdravniških licencah (1999) člen 21, 22.
pogoji za podaljšanje dovoljenja - opravljanje preizkusa strokovne usposobljenosti
Ker mora zdravnik, ki zdravniške prakse ne opravlja v polni delovni obveznosti, izkazati svojo sposobnost samostojnega opravljanja zdravniške službe na področju, za katerega je predlagal podaljšanje licence, je bila določitev izvedeniškega dela ustrezna tej zahtevi.
tožba v upravnem sporu - upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Ker z izpodbijanim sklepom o denarni kazni v upravni izvršbi ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali njegovi pravni koristi, ne gre za upravni akt, kot ga za vodenje upravnega spora zahteva omenjena določba drugega odstavka 2. člena ZUS-1. O tožnikovi obveznosti, ki se nanaša na določeno denarno kazen v upravni izvršbi, je bilo namreč odločeno že z izvršilnim naslovom.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - načelo zaslišanja strank - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs
Sodišče ugotavlja, da že opisano tožnikovo ravnanje glede davčnega dolga in storjenih prekrškov utemeljuje sklep, da obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik tudi v prihodnje ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, kar glede na opisano tožnikovo ravnanje ne spreminja tožbeno zatrjevanje o tožnikovem siceršnjem desetletnem zakonitem prebivanju na območju Republike Slovenije.
ZPoIS-C člen 16. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 36/1, 36/1-3,.
aktivna legitimacija za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka nestrankarska civilna iniciativa volivk in volivcev B. - B.B. (tožbena navedba), torej ni stranka, ki ji zaradi zaščite imena, skrajšanega imena, kratice imena in znaka druge stranke zakon daje pravico vložitve tožbe. Navedeno pomeni, da tožeča stranka za vložitev tožbe ni procesno legitimirana.
ZGO-1 člen 3.a. ZUP člen 80, 80/1, 80/2. Uredba o dopolnitvi Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 6.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - skladnost gradnje s prostorskim aktom - zapisnik - javna listina
Pravilna je ugotovitev inšpekcijskega organa, da obravnavanega objekta ni mogoče šteti kot enostavnega, ker zanj niso pridobljena vsa soglasja, kar v nadaljevanju pomeni tudi, da na drugačno odločitev v zadevi ne bi moglo vplivati niti v tožbi zatrjevano dejstvo, da je tožnik predložil Izjavo o lastnostih objekta, ki jo zahteva določba drugega odstavka 6. člena Uredbe.
ZUS-1 člen 36, 36/2, 36/3. ZLV člen 74, 74/2, 96a, 97. ZVDZ člen 4, 4/1, 4/2.
varstvo volilne pravice - lokalne volitve - kandidatna lista - aktivna legitimacija - pravočasnost - vložitev tožbe
Pojem „kandidat“ oziroma „predstavnik kandidature“, ko gre za pritožbo zoper odločitev o zavrnitvi ugovora iz 96.a člena ZLV, zajema kandidata ali predstavnika druge kandidature. Zato je tožeča stranka aktivno legitimirana za pritožbo v tem upravnem sporu.
Znotraj 48 urnega roka Upravno sodišče ni prejelo pritožbe neposredno na sodišču ali preko elektronske pošte. Neposredno vložena vloga po sodni praksi v volilnih zadevah pomeni, da je vložena „pri pristojnem organu v roku 48 ur“,ne pa da je vložena na pošto.
obnova postopka - obnovitveni razlog - nov dokaz - izvedensko mnenje
Ker z zaslišanjem stranke oziroma prič kot izvajanjem dokazov ni mogoče sanirati manjkajoče trditvene podlage, ki mora biti navedena za utemeljitev predloga, se tožnik v tem smislu ne more z uspehom sklicevati na v vlogi za obnovo postopka (nesubstancirano) predlagana zaslišanja priče.