ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5.ZZVZZ člen 80, 80/2, 81, 81/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 136, 136/1, 136 /1-1, 136/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - odsotnost z dela - dokazovanje upravičene odsotnosti z dela
Upravičena odsotnost z dela v zvezi s 5. točko prvega odstavka 100. člena ZDR se ne dokazuje samo z listinami, ki jih izdajajo zdravstveni organi po določbah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč tudi z drugimi dokazi. Tožnica je zaradi stavke zdravnikov bila v zmoti o upravičeni odsotnosti z dela, v dokaznem postopku pa je bilo z zaslišanjem zdravnikov ugotovljeno, da je zaradi nege hčerke imela pravico izostati z dela en teden. To pomeni, da z dela ni neupravičeno izostala pet delovnih dni zaporedoma.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa člen 91. ZTPDR člen 73.ZOR člen 154, 200.
delovno razmerje pri delodajalcu - nezakonita uvrstitev delavca med presežne delavce - denarna odškodnina - negmotna škoda
S svojimi določbami je KP delavcu samo olajšala dokazovanje odškodninskega (civilnega) delikta. V odškodninskih sporih, ki izvirajo iz delovnega razmerja, je pogost problem dokazovanja odgovornosti, saj često ni mogoče dokazati, da je delodajalec pri svojem, sicer nezakonitem odločanju zavestno ravnal zoper predpise. Zaradi tega ni možno ugotoviti odgovornosti na strani delodajalca in ker je odškodninska odgovornost vezana na kumulativno izpolnjevanje zahtevanih pogojev - nedopustno ravnanje, škoda, vzročna zveza, odgovornost - odškodninske odgovornosti ni. KP pa je smiselno določila, da odgovornost delodajalca obstaja, če je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da so bile v postopku ugotavljanja presežnih delavcev storjene bistvene kršitve postopka in bistveno kršene delavčeve pravice. Zato je tudi možno zahtevati, v primerih nezakonitih odločitev delodajalca v postopku ugotavljanja presežnih delavcev, povrnitev nematerialne škode zaradi psihičnih bolečin, vendar pod pogojem, da je ugotovljena škoda in da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem.
delovno razmerje v državnih organih - razporejanje delavcev - sodni postopek - rok za pritožbo - dopolnitev pritožbe
Ker je glede na določbo četrtega odstavka 14. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih rok za pritožbo osem dni in je rok za pritožbo že zdavnaj potekel, pritožbeno sodišče morebitnih dopolnitev oziroma popravkov pritožbe zaradi poteka roka ni smelo upoštevati. Zato ni mogoče ugotoviti, da toženi stranki z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in da bi bila tako kršena 7. točka drugega odstavka 354. člena ZPP.
izločitev izvedenca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Zaradi tega, ker je bil za izvedenca medicinske stroke v tej zadevi postavljen zdravnik - patolog dr. S.K., ki je zaposlen v Splošni bolnišnici M., v kateri je B.M. zaradi posledice nesreče umrl, ni podana zatrjevana kršitev določbe 2.odst. 251.čl. ZKP.
Vprašanje pravilne ugotovitve obsojenkinih premoženjskih in družinskih razmer zahteva postavlja kot vprašanje pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, iz že navedenega razloga tega ni moč upoštevati (2.odst. 420.čl. ZKP).
Vprašanje primernosti kazni, v kolikor z njenim izrekom ni bil kršen kazenski zakon, prav tako ni razlog, iz katerega je moč vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti.
KZ člen 303, 303/1. ZVGLD člen 21, 64. Pravilnik o organizaciji gojitveno - čuvajske službe ter o programu in načinu opravljanja izpitov za lovskega čuvaja člen 6, 8.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti - lovski čuvaj kot uradna oseba - pooblastila lovskega čuvaja - pooblastila lovskega čuvaja na javni cesti
Javna cesta je izvzeta iz lovišča le glede upravljanja, ne pa tudi glede varstva, gojitve in lova divjadi ter prepovedi, ki so s tem povezane in da v konkretnem primeru lovski čuvaj - oškodovanec ni obravnaval obsojenca kot voznika motornega vozila, temveč kot domnevnega kršitelja predpisov o lovu.
Lovski čuvaj ima med drugim tudi pooblastila za ugotavljanje identitete vsakogar, ki se mudi v lovišču z očitnim namenom, da bo lovil (6.čl. pravilnika).
lastninsko preoblikovanje podjetja - zavarovanje pravic bivših lastnikov - predlog za izdajo začasne odredbe
Z začasno odredbo je mogoče začasno urediti le pravno razmerje, ki Se nanaša na predmetni upravni spor. Z začasno odredbo ni mogoče začasno urediti razmerja, na katerega se nanaša odločba Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo o soglasju za vpis v sodni register, saj je bilo lastninsko preoblikovanje podjetja končano z vpisom v sodni register.
Izvrševanje kaznivih dejanj kljub temu da je bil obdolženec že nekaj časa v priporu in kljub temu da zoper njega že tečejo zaradi istovrstnih kaznivih dejanj še drugi kazenski postopki kot tudi intenzivnost kriminalne dejavnosti, ki se mu sedaj očita, ne dajejo opore za sklep, da bi obdolženec spoštoval hišni pripor. Na podlagi navedenega Vrhovno sodišče ugotavlja, da uveljavljena kršitev 2.odst. 192.čl. v zvezi s 1.odst. 199.a čl. ZKP ni podana.
S tem ko je sodišče upoštevalo med okoliščinami, ki kažejo na nevarnost, da bo obdolženec ponavljal kaznivo dejanje zoper premoženje, tudi to, da zoper njega tečejo še drugi kazenski postopki zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, ni podana kršitev določbe 3.čl. ZKP - načela domneve nedolžnosti. Sklepanje, da je nekdo storil kaznivo dejanje (da je zoper njega podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje), kljub temu da je zoper njega v teku že kazenski postopek zaradi drugih kaznivih dejanj, ne predstavlja vnaprejšnje sodbe za dejanja, o katerih bo šele razsojeno. Gre za ugotavljanje storilčevih osebnih lastnosti oz. njegovega odnosa do družbenih norm in verjetnosti, da bi takšno ravnanje ponavljal v stadiju postopka, ki je uveden na podlagi utemeljenega suma in ne gotovosti o storitvi kaznivega dejanja.
ZDRS člen 10, 13, 27, 27/1.URS člen 5, 5/1.ZUP člen 209.
pridobitev z naturalizacijo - koristi države
Pri osebah slovenske narodnosti je treba določbo 13. člena ZDRS (da "lahko pridobi državljanstvo RS oseba, ki je že stara 18 let, če ta koristi državi zaradi", med drugim "nacionalnih ali podrobnih razlogov") uporabljati v neposredni povezavi s 1. odst. 5. člena URS. Zato se po mnenju sodišča nacionalni interes za podelitev državljanstva prosilcem slovenske narodnosti predpostavlja. Za morebitno negativno mnenje po 13. čl. ZDRS pa bi morali na strani tožnika obstajati taki razlogi, ki bi ga kljub obstoju nacionalnega razloga napravili za neprimernega za pridobitev državljanstva RS. Neobrazloženo negativno mnenje zato ne more biti podlaga za ugotavljanje pogoja, ki temelji na nacionalnem razlogu.
pridobitev državljanstva z naturalizacijo - nepopolna vloga
Če stranka kljub prejetemu pozivu, naj v določenem roku dopolni vlogo z manjkajočimi dokazi, teh ne pošlje, upravni organ utemeljeno domneva, da stranka za nadaljevanje postopka ni več zainteresirana.
zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - vrednotenje lastninskega deleža
Pri vrednotenju lastninskih deležev v postopku zavarovanja denacionalizacijskega zahtevka v tej obliki je treba uporabiti enaka merila oz. isto metodologijo vrednotenja, kot jo določa ZLPP za ugotovitev družbenega kapitala v podjetju.
Z vpisom lastninskega preoblikovanja podjetja v sodni register ni več podlage za začasno ureditev razmerij v zvezi s tem, zaradi zavarovanja zahtevkov pritožnikov v denacionalizacijskem postopku.
Upravni organ prve stopnje in tožena stranka sta ugotovila, da so bile predmetne nepremičnine podržavljene na podlagi Odloka o določitvi, katero zemljišče je namenjeno za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev (Ur.l. SRS, št. 10/80) iz Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Ur.l. SRS, št. 19/76). Niti zakon niti odlok nista navedena med predpisi v 3. čl. ZDen, prav tako pa sta predpisa, ki sta bila sprejeta po uveljavitvi ustave SFRJ iz leta 1963. Osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po navedenem odloku oz.
zakonu, niso upravičenci do denacionalizacije v smislu določb ZDen.
Ker sta se toženca s prodajno pogodbo zavezala tožnikom plačati 80.000 DEM kupnine v tolarski vrednosti, je odločitev sodišča prve stopnje o ugoditvi tožbenemu zahtevku za plačilo še dolžnih 40.000 DEM v tolarski vrednosti skladna z materialnopravno določbo prvega odstavka 454. člena ZOR, saj sta toženca dolžna v celoti izpolniti svojo pogodbeno obveznost.
V sporu, ki je bil začet po odreditvi stečajnega senata, je ugotavljanje obstoja terjatve vezano na pravni temelj, ki izvira iz delovnega razmerja. Plačilo odpravnine trajno presežnim delavcem, ki je predmet spora, določa zakon o delovnih razmerjih v 36. f členu (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) kot pravico iz delovnega razmerja. Za odločanje o takem sporu pa je po določbi 2. točke 4. člena ZDSS določena stvarna pristojnost specializiranega - delovnega sodišča.
Okoliščina, da je pritožnica zaposlena na Višjem sodišču v X., pomeni tehten razlog iz 68. člena ZPP. Navedeno dejstvo utegne pri nasprotni stranki povzročiti dvom v nepristranskost sojenja.
SZ člen 5, 117, 119, 129, 129/2, 129/3. ZSR člen 40. Zakon o stanovanjskih razmerjih (1974) člen 10, 16. ZPP (1977) člen 187, 201.
privatizacija stanovanj - imetništvo stanovanjske pravice kot predhodno vprašanje - službeno stanovanje - odkup nadomestnega stanovanja - primerno stanovanje - drugo primerno stanovanje po členu 129/2 SZ - višina kupnine - vrednost točke - enotno sosporništvo
Po določbi tretjega odstavka 129. člena SZ se za stanovanje, namenjeno osebi za opravljanje službene dolžnosti (40. člen SZ), na katerem je bila dodeljena stanovanjska pravica, smiselno uporabljajo določbe drugega in prvega odstavka omenjenega člena, ki se nanašajo na privatizacijo stanovanj v hiši, predvideni za rušenje ali celovito obnovo, oziroma stanovanj, na katerih ima kdo zakonito predkupno pravico.
V 5. členu SZ opredeljuje primernost stanovanja s številom in naravo stanovanjskih prostorov in številom ožjih družinskih članov. Tožena stranka ni dolžna prodati večjega ali boljšega stanovanja, kot je primerno za tožnico in njene družinske člane. Vendar pa to hkrati ne pomeni, da mora pod enakimi pogoji prodati stanovanje, ki je v smislu 5. člena SZ primerno za tožnico in njeno družino tudi v primeru, če tožnica zaseda slabše stanovanje, pa na podlagi določbe drugega odstavka 129. člena SZ zahteva odkup drugega primernega stanovanja. Stanovanjski zakon je predpisal dolžnost prodaje stanovanj za nizko ceno in pod ugodnimi pogoji, zaradi česar lastniku službenega stanovanja ni mogoče naložiti večjega bremena, kot ga je predpisal zakonodajalec: prodajo stanovanja, na katerem obstoji stanovanjska pravica.