odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - delo v rudniku kot nevarna dejavnost - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - primarni in sekundarni strah
Delo v rudniku je nevarno. Tožnik se je ponesrečil, ko je skušal pritrditi kabel, da bi s tem omogočil nemoteno obratovanje kombajna. To je storil, ko se kombajn še ni premikal. Varnostna razdalja deset metrov je določena tedaj, ko se kombajn premika. Zato tožnik ni prekršil pravila o varnem odmiku od stroja, njegovo delo pa je bilo potrebno in v sklopu njegovih delovnih nalog. Pri tem je prišlo do nepričakovanega dogodka, ko je stroj naletel na prikriti talni lok in ga vrgel v tožnika. To je bilo v okviru nevarnosti obratovanja, za katero odgovarja tožena stranka kot imetnik nevarnega obrata.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja
Ker je ugotovljeno, da se je tožnica polno angažirala v svoji službi in zaslužila celo več kot toženec, da je poleg tega v celoti skrbela za dom in pomagala drugim ter korist od tega delila s tožencem, ne more biti njen delež na novi hiši manjši zaradi tega, ker je gradil in s svojim dohodkom financiral gradnjo toženec sam.
dalj časa trajajoča življenjska skupnost (izvenzakonska skupnost) - zakoniti dediči
Da bi življenjska skupnost med moškim in žensko prerasla v z zakonsko zvezo izenačeno življenjsko skupnostjo, mora obstajati med partnerjema notranja povezanost, ki ne temelji le na moralni in duhovni, temveč tudi na seksualni vezanosti (kar sicer ne pomeni nujnosti spolnih odnosov, pomeni pa nujnost iz spolne privlačnosti izvirajočega čustvovanja).
Presoja višine odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, skaženosti in strah.
Tožnik je uspel s tožbenim zahtevkom na vrnitev posojila z upoštevanjem valutne klavzule. Kasnejša sprememba tečaja tuje valute v času po tem, ko je svojo terjatev že preračunal v tolarje, pa ga ne upravičuje do ponovne uporabe valutne klavzule.
Plačilo denarnih kazni, izrečenih v postopku zaradi izvršitve inšpekcijskega ukrepa, ni težko popravljiva škoda, ki bi bila podlaga za odložitev izvršbe (1. odstavek 69. člena v zvezi z 2. odstavkom 30. člena ZUS, 1. odst. 286. in 1. odst. 288. čl. ZUP).
V postopku izdaje začasne odredbe sodišče presoja le pogoje za njeno izdajo. Če pogoj težko popravljive škode ni verjetno izkazan, drugih pogojev sodišče niti ni več dolžno presojati (2. odst. 30. čl. ZUS). Sicer pa se pri izvršitvi inšpekcijskih odločb javna korist praviloma predpostavlja.
Ker je stvarna služnost pravica lastnika določenega - gospodujočega - zemljišča, ki je hkrati breme lastnika drugega - služnega -
zemljišča, lahko služnost ustanovi oziroma pridobi le oseba, ki je v določenem razmerju glede stvari. Če je služnost ustanovljena s pogodbo, sta lahko pogodbenika takega razmerja praviloma le lastnika gospodujočega oziroma služečega zemljišča. Pri priposestvovanju kot načinu pridobitve služnostne pravice zaradi dvajsetletnega nemotenega izvrševanja upravičenosti, ki jih daje stvarna služnost, morajo biti glede subjektov (lastnikov prizadetih zemljišč) in objektov (gospodujočega oziroma služečega zemljišča) podane v bistvenem enake predpostavke, kot se terjajo glede teh elementov pri pogodbeni ustanovitvi služnostne pravice. To pomeni, da lahko služnostno pravico priposestvuje le imetnik nepremičnine, ki dejansko uporablja nepremičnino drugega v obsegu, ki ustreza vsebini služnostne pravice (tretji odstavek 70. člena ZTLR) oziroma tudi v primeru, kadar tako posest izvajajo zanj drugi iz naslova delovnega ali podobnega razmerja ali v gospodinjstvu (argumentum a contrario - 71. člen ZTLR).
Razširitev služnosti lahko pomeni že nesorazmerno povečanje števila voženj v primerjavi s tistimi, ki so se opravljale v priposestvovalni dobi. Prav tako pa pomenijo razširitev služnosti na novo vpeljane vožnje z osebnimi vozili za zadovoljevanje osebnih potreb. Take vožnje je mogoče oceniti za širjenje služnostne pravice, ki ni dovoljeno (prvi odstavek 50. člena). Sicer res ni mogoče omejevati služnostne pravice vožnje samo na določene vrste vozil, že zaradi razvojnih sprememb, pri čemer pa je odločilno, da obseg služnosti oziroma bremena služnega zemljišča ni povečan.
zamudne obresti - višina obrestne mere zamudnih obresti - določenost obrestnega dela tožbenega zahtevka
Izraz "zakonite zamudne obresti" s slovenističnega stališča sicer ni ustrezen, toda v sodni praksi označuje zamudne obresti po obrestni meri, ki je za posamezno časovno obdobje določena z zakonom, pa najsi gre za ZOR ali za poseben zakon o obrestni meri zamudnih obresti.
V 2. odstavku 71. člena ZDen je določeno, da se za odločanje o stroških postopka uporabljajo predpisi, ki se uporabljajo pred organom za denacionalizacijo. V konkretnem primeru to pomeni, da je potrebno o stroških postopka odločiti v skladu z določili ZPP.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - nadomestna nepremičnina - sporazum
Upravni organ prve stopnje v postopku ni ugotavljal vrednosti podržavljenega premoženja po določilu 1. odst. 44. čl. ZDen in morebitnih odškodnin, danih ob podržavljenju ali kasneje. Glede na to ni možna primerjava vrednosti podržavljenih in nadomestnih zemljišč oz. določitve njihovega ustreznega obsega.
upravičenci do denacionalizacije - člen 3/29 ZDen - nadomestno zemljišče
Ustreznost nadomestnih zemljišč v konkretnem primeru je podana, če so za 78% več vredna ta zemljišča, kot so bila vredna podržavljena zemljišča. Sicer je pravilno stališče, da je ustrezno tisto zemljišče, ki po vrednosti dosega 70% vrednosti podržavljenega zemljišča ob analogni uporabi 2. odstavka 90. člena ZDen.
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta na podlagi URS in ZOR zaščitili tožnikovo pravico do telesne in duševne integritete in se prepričali, da je tožnik, kljub lahki telesni poškodbi, vendarle trpel in bo trpel tako intenzivne in dolgotrajne telesne in duševne bolečine, da mu pripada tolažba v obliki denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Pri določanju pravnega standarda pravične odškodnine pa je sodišče prve stopnje nekoliko precenilo objektivno raven tožnikovih telesnih bolečin in nevšečnosti, ki jih je trpel med zdravljenjem, zato je pritožbeno sodišče utemeljeno znižalo odškodnino.
Stroškovna odločba ne predstavlja sklepa (končne narave), s katerim bi se postopek glede spora o glavni stvari končal.
Po določilu prvega odstavka 400. člena ZPP pa se sme vložiti revizija le zoper tiste sklepe sodišča druge stopnje, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan. Iz navedenega tako izhaja, da toženkina revizija napada odločbo, zoper katero je ni mogoče vložiti (prvi in četrti odstavek 400. člena ZPP).
upravičenci do denacionalizacije - temelj podržavljenja
Upravni organ je v svoji odločbi navedel kot akt podržavljenja v predmetni zadevi tako odločbo Okrajne komisije za agrarno reformo v Kamniku z dne 12.12.1947, kot Odlok Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 20.5.1948 in s tem kot zakonsko podlago Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji oz. Zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij. V celotni obrazložitvi pa ni več besede o odločbi Okrajne komisije za agrarno reformo v Kamniku in ni obrazloženo, zakaj tožena stranka te odločbe v celoti ali v določenem delu ne upošteva.
upravičenci do denacionalizacije - člen 3/1-29 ZDen - ustrezno nadomestno zemljišče
Upravni organ prve stopnje, kot tudi tožena stranka, sta pravilno ugotovila, da so bile v konkretnem primeru podržavljene nepremičnine v skupni izmeri 12.339 m2 ocenjene za 27.053 DEM v tolarski protivrednosti, nadomeščene z zemljiščem v skupni izmeri 34.344 m2, ocenjeno na 35.588 DEM v tolarski protivrednosti ter s tem tudi ugotovila ustreznost nadomestnih zemljišč.