ZKP člen 201, 201/1-1, 420, 420/2, 542. KZ-1 člen 56. ZSKZDČEU člen 35.
pripor – podaljšanje pripora – utemeljen sum – begosumnost – evropski nalog za prijetje in predajo - odložena predaja zahtevane osebe
Čeprav ima sodišče tudi po pravnomočni odločitvi o predaji možnost, da dejansko izročitev začasno odloži do konca izvedbe postopka pred domačim sodiščem, tudi z odložitvijo presoje izvršitve naloga za predajo ni v ničemer poseglo v ustavno zagotovljene pravice obdolženca.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja – nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Revident je s podpisom zapisnika o uničenju blaga potrdil, da je bil dne 1. 9. 2009 navzoč pri uničenju blaga, čeprav je vedel, da se je slednje opravilo le pod nadzorom enega člana Komisije. Prav tako je s podpisom zapisnika, ki je bil uradna listina, potrdil lažne podatke o količini uničenega blaga in datumu izdaje odločbe, ki je bila podlaga za uničenje blaga. Zato je pravilno stališče sodišč nižje stopnje, da je revident kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja in da je kršitev imela vse znake kaznivega dejanja nevestnega dela v službi (258. člen KZ-1) ter kaznivega dejanja ponareditve uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva (259. člen KZ-1), kar pomeni, da je izpolnjen zakonski dejanski stan odpovednega razloga po prvi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Tožnik je bil višji carinski inšpektor II, kateremu je bila z odločbo zaupana za toženo stranko pomembna naloga. Revident je kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja in pri tem izpolnil znake kar dveh kaznivih dejanj, kar pa je imelo za posledico tudi oškodovanje tožene stranke. Slednja je utemeljeno izgubila zaupanje v revidenta, še zlasti, ker je izvedela, da je uničenje carinskega blaga potekalo na enak oz. podoben način kot v obravnavanem dogodku ves čas, ko je bil revident predsednik Komisije.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti - neupravičena odsotnost z dela – samovoljna izraba letnega dopusta – izobraževanje delavca
Odsotnost z organiziranega izobraževanja je mogoče uvrstiti med resnejše ogrožanje delovnega procesa v smislu določb četrtega odstavka 165. člena ZDR, zaradi čes
ar je imela tožena stranka tudi izrecno zakonsko podlago za odklonitev izrabe letnega dopusta tožniku.
ZPIZ-1 člen 407. TZDR člen 43, 44. ZMRDZD člen 27, 29.
starostna pokojnina - odmera pokojnine – pokojninska osnova - delo preko polnega delovnega časa – posebni delovni pogoj
Delo preko polnega delovnega časa se je lahko štelo za poseben delovni pogoj, plača za to delo pa se je lahko upoštevala tudi za odmero pokojnine le, če je šlo po svoji naravi za izjemno, kratkotrajno in nepredvidljivo delo.
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 39. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Sodišče druge stopnje ni imelo podlage za razlaganje pojma „brezposeln“, saj se po kriteriju iz KP ne dodeljujejo točke delavcu, katerega zakonec je brezposeln, ampak prejme točke tisti delavec, pri katerem je zaposlen samo en zakonec (oziroma ki je samohranilec).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006270
ZKP člen 39, 39-5, 200, 200/2, 201, 201/1-3. KZ-1 člen 186, 186/1.
pripor – podaljšanje pripora - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - odločanje sodnika v različnih funkcijah - ponovitvena nevarnost - upoštevanje drugih kazenskih postopkov – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja prepovedanih drog
Izločitveni razlog iz pete točke 39. člena ZKP onemogoča, da bi sodnik v isti zadevi in o isti odločbi odločal v različnih funkcijah, ne izključuje pa možnosti, da bi sodnik v isti zadevi sodeloval pri izdaji različnih odločb.
Namen prodaje kot poseben subjektivni znak kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 je določen zgolj pri tistih izvršitvenih oblikah, ki pomenijo promet s prepovedanimi drogami, ne pa tudi pri izvršitvenih oblikah proizvodnje in predelave.
LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015845
SPZ člen 9, 11, 11/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72/2, 72/3. ZZad člen 74, 74/2.
predlog za dopustitev revizije – lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – zadruge – nepremičnina zadruge - konkurenca pridobitnih naslovov – priposestvovanje – dobrovernost – pravna zmota – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V vsebinsko enaki revizijski zadevi II Ips 1066/2008, ki je tekla med istima pravdnima strankama, je Vrhovno sodišče dne 10. 9. 2012 zavzelo stališče, da v primeru konkurence dveh potencialnih pridobiteljev lastninske pravice na podlagi zakona o lastninjenju (v konkretnem primeru ZZad) priposestvovanje ni mogoče, ker je dobra vera tistega, ki se nanjo sklicuje, v takem primeru v resnici pravna zmota.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – istovetnost prosilca - dvom v verodostojnost zatrjevane identitete – sorazmernost ukrepa
Prosilec ni imel nobenega dokumenta, s katerim bi izkazal istovetnost, tožena stranka pa je pojasnila okoliščine, zaradi katerih dvomi v zatrjevano identiteto.
Z omejitvijo gibanja na prostore Centra za tujce bo zagotovljena prosilčeva navzočnost do ugotovitve njegove istovetnosti, ki je za nadaljevanje postopka bistvenega pomena.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – različna dejanska in pravna podlaga – dopuščena revizija - zavrženje revizije
Tožba vsebuje več zahtevkov, ki se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago (ugotovitev ničnosti treh pravnih poslov). Tudi za presojo dovoljenosti revizije kot vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ni mogoče upoštevati skupno označene vrednosti v višini 10.000 EUR (kot morebitnega seštevka vrednosti posameznih uveljavljanih zahtevkov). Odločitev o reviziji namreč ni odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, niti niso med seboj tako povezani, da bi bila odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku (peti odstavek 367. člena ZPP).
SPZ člen 10. ZZK-1 člen 8. ZLNDL člen 3, 3/1. ZSZ člen 20.
priposestvovanje – pravna zmota – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera
Tožnikova zmotna interpretacija odločbe, da prednostne pravice uporabe s potekom petih leti ni izgubil oziroma da je mislil, da bi morala biti izdana odločba o odvzemu pravice uporabe, pomeni (pravno) zmoto, ki ne more imeti pravnega učinka.
STVARNO PRAVO – ODZ – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0015922
ODZ paragraf 479, 1460 - 1464, 1477, 1479. SPZ člen 266. ZUreP-1 člen 110, 110/8. URS člen 2, 33, 67, 69.
nadomestilo za uporabo nepremičnine - odškodnina - neupravičena pridobitev - stvarna služnost - služnost - nepravilna služnost - priposestvovanje služnostne pravice - neodplačnost služnostne pravice - sprememba lastnika nepremičnine - dobra vera novega lastnika nepremičnine - sprememba zakonodaje - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
ODZ resda ni poznal pravnega termina služnosti v javno korist in v sedanji pravni teoriji uveljavljanih razvrstitev služnosti, vendar pa to ne pomeni, da tedanja zakonodaja tovrstnih primerov, kot je obravnavani, pravno ni urejala. ODZ je namreč v paragrafu 479 uredil t.i. nepravilne služnosti, za katere je značilno, da so po vsebini stvarne služnosti, ustanovljene zgolj v korist določenega subjekta. Tudi zanje so veljala pravila o priposestvovanju, saj ODZ priposestvovanja služnosti ni omejil le na prave stvarne služnosti (priposestvovati je bilo mogoče stvarne, neprave stvarne in osebne služnosti).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča – pristranskost sodišča - zloraba procesnih pravic – zavlačevanje in oteževanje vodenja postopka – vlaganje predlogov za delegacijo pristojnosti - denarna kazen
Stranki lahko očitamo zlorabo procesnih pravic le, če se zaveda protipravnosti svojega procesnega ravnanja, pa kljub temu tako ravna (hoté ali vsaj s privolitvijo v posledice tega ravnanja). Eden od primerov zlorabe procesnih pravic je tudi njeno izkoriščanje zaradi zavlačevanja in oteževanja postopka. Predlagatelju je bilo torej tedaj naznanjeno, da njegovo procesno ravnanje ni v skladu z namenom instituta delegacije pristojnosti. Konstantno vlaganje predlogov za delegacijo pristojnosti postopek nedvomno otežuje in zavlačuje.
ZDDV člen 34, 40, 40/2. ZDDV-1 člen 1, 63, 67, 67/1a, 76b, 81, 82. ZUS-1 člen 94, 94/2. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS)člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 205, 220, 226. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za (ne)priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava - sodbe SEU - nacionalno in evropsko pravo - ugovor retroaktivne uporabe zakona
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma če davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
Vprašanje, ali so izpolnjeni pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV, je treba presojati v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 2, 2/1-7.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje - kombinacija novogradnje in nadomestne gradnje - jasno zakonsko besedilo - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Spor o zakonitosti odločbe, s katero je bila zavrnjena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, ni spor o pravici, izraženi v denarni vrednosti.
Revizija v upravnem sporu ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma z jezikovno razlago zakonskega besedila.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Zato zgolj s pavšalnimi navedbami o morebitnih odškodninskih zahtevkih, stroških pridobitve gradbenega dovoljenja oziroma upravnega postopka, revident ni izkazal, da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZCes-1 člen 54, 54/1-6, 97, 114. Odlok o občinskih cestah Občine Šenčur člen 30, 43.
dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – ni opredeljeno in ni konkretizirano – odstop od sodne prakse
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Po presoji Vrhovnega sodišča revident z navedbami, da gre za pomembno pravno vprašanje „izrekanja inšpekcijskega ukrepa, za kar ni pravnega temelja v materialnem predpisu“, ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revident ni izkazal uveljavljanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, saj je v zadevah, na katere se sklicuje, Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da mora imeti ukrep inšpektorja podlago v materialnem zakonu, prav to pa izhaja tudi iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – gradnja na tujem svetu – prizidek - funkcionalno zemljišče – obseg funkcionalnega zemljišča
25. člen ZTLR omogoča pridobitev lastninske pravice tako na zemljišču, na katerem stoji objekt, kot tudi na funkcionalnem zemljišču, potrebnem za rabo tega objekta.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi menice – izključna krajevna pristojnost – menični spor – spor iz najemnega razmerja
Menica je abstrakten pravni posel, zato ni relevantno, kakšne pravne narave je razmerje, iz katerega izvira izdaja menice. Da gre v tem sporu za menični spor in ne za spor iz najemnega razmerja, je razvidno že iz predloga za izvršbo, s katerim se je postopek pričel (oznaka vrste verodostojne listine v predlogu za izvršbo). Za sojenje v zadevi je torej pristojno sodišče po sedežu toženca.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nekdanji sodni pripravnik kot stranka v postopku- nekdanji strokovni sodelavec kot stranka v postopku
Zgolj dejstvo, da je bila druga dolžnica pred časom za dve leti zaposlena na sodišču, ki je pristojno odločati v zadevi, samo po sebi ne vzbuja dvoma v nepristranskost sojenja pred tem sodiščem, prav tako ne dejstvo, da je bila sodnica, ki konkretno zadevo obravnava, njena mentorica v času pripravništva. Zagotovitvi subjektivne nepristranskosti je v prvi vrsti namenjen institut izločitve sodnika, česar druga dolžnica ni predlagala.
vodno soglasje – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij ni podan – pomembno pravno vprašanje ni zastavljeno – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V odločbi, s katero upravni organ odloči o izdaji vodnega soglasja, obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega dostavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil, za zatrjevane zelo hude posledice pa ni predložil nobenega dokaza, pogoja za dovoljenost revizije iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazana.
ZDDPO člen 6, 6/2. ZDDPO-1 člen 29. ZDDPO-2 člen 36.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek od dobička pravnih oseb – davek od dohodkov pravnih oseb – javno podjetje - upoštevanje davčne izgube iz preteklih let – zmanjšanje davčne osnove
Pri obračunavanju in plačevanju davka od dohodka pravnih oseb se lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove zaradi pokrivanja davčne izgube preteklih let, pri čemer se te izgube upoštevajo v višinah, ugotovljenih v predloženih davčnih obračunih za leta, v katerih je bila izkazana uveljavljana davčna izguba v skladu s predpisi, ki so veljali v letu nastanka davčne izgube.