ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/3, 96, 99.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev - možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji - ponudba drugega ustreznega dela
Revizijsko sodišče se strinja s presojo sodišča druge stopnje, da ni šlo za odpoved večjemu številu delavcev in posledično za obveznost tožene stranke, da izdela program razreševanja presežnih delavcev. Delavcev, ki so zaradi organizacijskih sprememb le premeščeni v druge organizacijske enote, njihovo delo pa ostane v bistvu enako, torej še vedno potrebno, ni mogoče upoštevati med presežne delavce
Stopnja izobrazbe ni edini kriterij za presojo, da gre za ustrezno delo, ki ga delodajalec mora ponuditi presežnemu delavcu. Ugotoviti je treba tudi ali gre za ustrezno „vrsto izobrazbe“, pri čemer pa je nedvomno pomembna tudi vsebina dela in temu primerno zahtevana ali zaželena posebna (specifična) znanja.
ZPIZVZ člen 2, 2/4, 6, 7, 8, 19. ZUP člen 129. ZPIZ-1 člen 12, 249.
pokojnina - pravica do pokojnine - bivši vojaški zavarovanec - pravnomočna odločba - ponovna zahteva za odmero pokojnine - zavrženje zahteve
Odločitev o odmeri pokojnine je predmet izreka odločbe o priznanju in odmeri višine pokojnine, stvar obrazložitve pa je med drugim, na kateri zakonski podlagi je bila pokojnina odmerjena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006270
ZKP člen 39, 39-5, 200, 200/2, 201, 201/1-3. KZ-1 člen 186, 186/1.
pripor – podaljšanje pripora - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - odločanje sodnika v različnih funkcijah - ponovitvena nevarnost - upoštevanje drugih kazenskih postopkov – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja prepovedanih drog
Izločitveni razlog iz pete točke 39. člena ZKP onemogoča, da bi sodnik v isti zadevi in o isti odločbi odločal v različnih funkcijah, ne izključuje pa možnosti, da bi sodnik v isti zadevi sodeloval pri izdaji različnih odločb.
Namen prodaje kot poseben subjektivni znak kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 je določen zgolj pri tistih izvršitvenih oblikah, ki pomenijo promet s prepovedanimi drogami, ne pa tudi pri izvršitvenih oblikah proizvodnje in predelave.
ZPIZ-1 člen 12, 249. ZUP člen 129. URS člen 14, 155, 158.
naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. Če vloži novo zahtevo za ponovno odmero pokojnine, je podlaga za zavrženje slednje 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja - ponareditev poslovne listine – prepoved opravljanja dela - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Ugotovljeno neizdajanje računa upravičeni stranki in ponarejanje računa na računalniško vodeni blagajni v korist podjetniku, ki lahko ponarejeni račun uporabi med svojimi poslovnimi listinami, od katerih so odvisne njegove davčne obveznosti in dejstvo, da je tožnik ravnal v nasprotju z izrecnimi navodili tožene stranke o blagajniškem poslovanju, je sodišče v smislu prve alineje prvega odstavka 111. člena ZDR utemeljeno štelo za hujšo kršitev pogodbenih in drugih delovnih obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin.
Ker je zaupanje v samostojno zakonito delo prodajalca blagajnika neobhodno za opravljanje takšnega dela delavca in je bilo z ugotovljeno kršitvijo takšno zaupanje v tožnika utemeljeno porušeno, je sodišče utemeljeno presodilo, da je bil podan nadaljnji pogoj za zakonitost izredne odpovedi iz prvega odstavka 110. člena ZDR, to je, da s tožnikom delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.
mirovanje pravic – vrnitev na delo – opravljanje javne funkcije – rok za vrnitev na delo – rok za vložitev tožbe
Poklicno opravljanje podžupanske funkcije se res ne opravlja na podlagi formalne sklenitve delovnega razmerja, temveč neposredno na podlagi imenovanja pristojnega organa občine. Poklicni funkcionarji so tako glede opravljanja funkcije v specifičnem položaju, iz tega naslova pa jim gredo tudi povsem podobne pravice, kot so značilne za delovno razmerje (pravica do plače, priznanje delovne dobe, pravica do vključitve v socialna zavarovanja itd.). Zato je sodišče druge stopnje utemeljeno presodilo, da je tožena stranka na podlagi sklepa predstojnika z dne 13. 7. 2007, izdanega v smislu določb 152.b člena ZJU, pravno veljavno soglašala z mirovanjem tožnikovih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja za čas, dokler bodo tožniku priznane pravice v smislu delovnega razmerja na podlagi poklicnega opravljanja podžupanske funkcije in na možnost vrnitve tožnika na njegovo delovno mesto, ki se opravlja v nazivu, ki ga je tožnik dosegel pred mirovanjem pravic.
sklep o dovolitvi izvršbe inšpekcijskega ukrepa – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim se ne posega v tožnikove pravice, obveznosti ali pravne koristi, ni sklep iz 2. oziroma 5. člena ZUS-1 in ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodnika – izločitev sodnika
Strankin dvom v pristranskost posameznega sodnika je lahko le podlaga za izločitev sodnika in ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – gradnja na tujem svetu – prizidek - funkcionalno zemljišče – obseg funkcionalnega zemljišča
25. člen ZTLR omogoča pridobitev lastninske pravice tako na zemljišču, na katerem stoji objekt, kot tudi na funkcionalnem zemljišču, potrebnem za rabo tega objekta.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZCes-1 člen 54, 54/1-6, 97, 114. Odlok o občinskih cestah Občine Šenčur člen 30, 43.
dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – ni opredeljeno in ni konkretizirano – odstop od sodne prakse
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Po presoji Vrhovnega sodišča revident z navedbami, da gre za pomembno pravno vprašanje „izrekanja inšpekcijskega ukrepa, za kar ni pravnega temelja v materialnem predpisu“, ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revident ni izkazal uveljavljanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, saj je v zadevah, na katere se sklicuje, Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da mora imeti ukrep inšpektorja podlago v materialnem zakonu, prav to pa izhaja tudi iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča – pristranskost sodišča - zloraba procesnih pravic – zavlačevanje in oteževanje vodenja postopka – vlaganje predlogov za delegacijo pristojnosti - denarna kazen
Stranki lahko očitamo zlorabo procesnih pravic le, če se zaveda protipravnosti svojega procesnega ravnanja, pa kljub temu tako ravna (hoté ali vsaj s privolitvijo v posledice tega ravnanja). Eden od primerov zlorabe procesnih pravic je tudi njeno izkoriščanje zaradi zavlačevanja in oteževanja postopka. Predlagatelju je bilo torej tedaj naznanjeno, da njegovo procesno ravnanje ni v skladu z namenom instituta delegacije pristojnosti. Konstantno vlaganje predlogov za delegacijo pristojnosti postopek nedvomno otežuje in zavlačuje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nekdanji sodni pripravnik kot stranka v postopku- nekdanji strokovni sodelavec kot stranka v postopku
Zgolj dejstvo, da je bila druga dolžnica pred časom za dve leti zaposlena na sodišču, ki je pristojno odločati v zadevi, samo po sebi ne vzbuja dvoma v nepristranskost sojenja pred tem sodiščem, prav tako ne dejstvo, da je bila sodnica, ki konkretno zadevo obravnava, njena mentorica v času pripravništva. Zagotovitvi subjektivne nepristranskosti je v prvi vrsti namenjen institut izločitve sodnika, česar druga dolžnica ni predlagala.
ZDDPO člen 6, 6/2. ZDDPO-1 člen 29. ZDDPO-2 člen 36.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek od dobička pravnih oseb – davek od dohodkov pravnih oseb – javno podjetje - upoštevanje davčne izgube iz preteklih let – zmanjšanje davčne osnove
Pri obračunavanju in plačevanju davka od dohodka pravnih oseb se lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove zaradi pokrivanja davčne izgube preteklih let, pri čemer se te izgube upoštevajo v višinah, ugotovljenih v predloženih davčnih obračunih za leta, v katerih je bila izkazana uveljavljana davčna izguba v skladu s predpisi, ki so veljali v letu nastanka davčne izgube.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 2, 2/1-7.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje - kombinacija novogradnje in nadomestne gradnje - jasno zakonsko besedilo - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Spor o zakonitosti odločbe, s katero je bila zavrnjena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, ni spor o pravici, izraženi v denarni vrednosti.
Revizija v upravnem sporu ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma z jezikovno razlago zakonskega besedila.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Zato zgolj s pavšalnimi navedbami o morebitnih odškodninskih zahtevkih, stroških pridobitve gradbenega dovoljenja oziroma upravnega postopka, revident ni izkazal, da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obresti niso nične, saj niso oderuške. V prvem obdobju posojilnega razmerja niso presegale višine zakonskih zamudnih obresti. V drugem obdobju pa je bil objektivni element oderuštva sicer podan, vendar je tožeča stranka dokazala, da ni izkoristila revidentkine stiske ali težkega gmotnega stanja, niti njene nezadostne izkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti.
ZLPP člen 48, 48a, 48b, 48c, 50, 50/2. ZZPLP člen 8. ZLPPOD člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/3. ZOR člen 104. ZIS člen 2, 51. ZUP člen 49, 139.
lastninjenje – oškodovanje družbenega premoženja – postopek revizije – odločba Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) – vezanost na upravni akt – trajne vloge delavcev – znižanje trajnih vlog – delna ničnost trajnih vlog – lastninjenje pravnih oseb, ki opravljajo igre na srečo – sprememba kapitalskih deležev fizičnih oseb v obveznosti družbe – revalorizacija – obrestovanje
Ničnost v primeru ugotovljenega oškodovanja družbenega premoženja ne zadene same pogodbe o trajnih vlogah, pač pa zgolj povečanje vloge iz naslova nezakonite delitve dobička. Del vloge, ki je izviral iz osnovnega vložka in neizplačanih osebnih dohodkov, je (bil) zakonit. Tako ne drži podmena obeh revizij, da tožnika pri toženki nista imela trajnih vlog (te naj bi bile ''stornirane'' z odločbo APPNI), ampak le neizplačane plače, denarni terjatvi torej. Z dnem, ko je bil ta del (bodisi izvirnega bodisi od sodelavcev odkupljenega) dohodka vložen v kapital toženkine pravne prednice, je pridobil naravo kapitalskega deleža in jo obdržal vse do zakonske konverzije teh deležev nazaj v denarne terjatve na podlagi ZLPPOD.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi menice – izključna krajevna pristojnost – menični spor – spor iz najemnega razmerja
Menica je abstrakten pravni posel, zato ni relevantno, kakšne pravne narave je razmerje, iz katerega izvira izdaja menice. Da gre v tem sporu za menični spor in ne za spor iz najemnega razmerja, je razvidno že iz predloga za izvršbo, s katerim se je postopek pričel (oznaka vrste verodostojne listine v predlogu za izvršbo). Za sojenje v zadevi je torej pristojno sodišče po sedežu toženca.
vodno soglasje – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij ni podan – pomembno pravno vprašanje ni zastavljeno – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V odločbi, s katero upravni organ odloči o izdaji vodnega soglasja, obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega dostavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil, za zatrjevane zelo hude posledice pa ni predložil nobenega dokaza, pogoja za dovoljenost revizije iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazana.
ZDDV člen 34, 40, 40/2. ZDDV-1 člen 1, 63, 67, 67/1a, 76b, 81, 82. ZUS-1 člen 94, 94/2. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS)člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 205, 220, 226. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za (ne)priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava - sodbe SEU - nacionalno in evropsko pravo - ugovor retroaktivne uporabe zakona
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma če davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
Vprašanje, ali so izpolnjeni pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV, je treba presojati v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU.
STVARNO PRAVO – ODZ – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0015922
ODZ paragraf 479, 1460 - 1464, 1477, 1479. SPZ člen 266. ZUreP-1 člen 110, 110/8. URS člen 2, 33, 67, 69.
nadomestilo za uporabo nepremičnine - odškodnina - neupravičena pridobitev - stvarna služnost - služnost - nepravilna služnost - priposestvovanje služnostne pravice - neodplačnost služnostne pravice - sprememba lastnika nepremičnine - dobra vera novega lastnika nepremičnine - sprememba zakonodaje - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
ODZ resda ni poznal pravnega termina služnosti v javno korist in v sedanji pravni teoriji uveljavljanih razvrstitev služnosti, vendar pa to ne pomeni, da tedanja zakonodaja tovrstnih primerov, kot je obravnavani, pravno ni urejala. ODZ je namreč v paragrafu 479 uredil t.i. nepravilne služnosti, za katere je značilno, da so po vsebini stvarne služnosti, ustanovljene zgolj v korist določenega subjekta. Tudi zanje so veljala pravila o priposestvovanju, saj ODZ priposestvovanja služnosti ni omejil le na prave stvarne služnosti (priposestvovati je bilo mogoče stvarne, neprave stvarne in osebne služnosti).