ZIZ člen 35, 35/4, 166, 166/1, 166/2. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti – izvršba na nepremičnine – dodatno sredstvo izvršbe – nepremičnine z območja različnih sodišč
Če upnik med izvršilnim postopkom predlaga za izvršbo poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo na nepremičnine, ki ležijo na območju različnih sodišč, je v takem primeru krajevno pristojno za dovolitev izvršbe tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska podlaga
Tožeča stranka je s tožbo zahtevala plačilo šestih računov, ki jih je izdala toženi stranki za dobavo blaga po šestih naročilih. Podrejeno je zahtevek za plačilo opirala na odškodninsko podlago, ker naj bi se bilo dobavljeno blago zaradi malomarnega ravnanja tožene stranke izgubilo. Ne glede na to, kakšna je pravna podlaga za zahtevek, iz navedb tožeče stranke izhaja, da se zahtevki po računih opirajo na različno dejansko podlago.
prodaja kmetijskega zemljišča - izstavitev zemljiškoknjižne listine – neveljavnost pogodbe – odstop od pogodbe – plačilo kupnine – sodelovalna dolžnost – upnikova zamuda – plačilo kupnine pred ureditvijo zemljiškoknjižnega stanja – položitev kupnine pri sodišču
Odklonitev sporočitve številke bančnega računa prodajalcev pomeni neizpolnitev sodelovalne dolžnosti in s tem upnikovo zamudo. Ne upnikova in ne dolžnikova zamuda pa sama po sebi ne pomeni prenehanja pogodbene obveznosti. Ko gre za pogodbeni dogovor o plačilu kupnine pred prenosom lastninske pravice na nepremičnini, nastane za dolžnika neugodno stanje, saj zaradi upnikovega nesodelovanja ne more opraviti izpolnitve, še vedno pa obstoji njegova obveznost plačila pred izpolnitvijo nasprotne stranke. Zato pravni red zagotavlja dolžniku možnost, da izpolnitev namesto upniku opravi tako, da predmet izpolnitve (kupnino) položi pri sodišču. S tem bi prenehala obveznost kupca do prodajalcev in bi dospela obveznost prodajalcev za izstavitev zemljiškoknjižne listine.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist – solastnina – stanovanje – uporabnina - sklepčnost tožbe
Zaradi specifičnosti razmerja med solastniki je tako pri uveljavljanju zahtevkov zaradi neupravičene pridobitve za sklepčnost tožbe treba postaviti tudi trditev o prikrajšanju. Vendar pa je v našem primeru tožničina trditev o prikrajšanju implicirana že v trditvi, da toženki proti njeni volji izključno sami uporabljata sporno nepremičnino, ki jo imata tudi v izključni posesti. V takšnem primeru podrobnejša konkretizacija prikrajšanja lahko vpliva le na odločanje o višini utemeljenega tožbenega zahtevka, ne more pa vplivati na sklepčnost tožbe.
„Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko ni odgovorilo na pritožbeni ugovor, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog, naj vpogleda v spis N 67/97 in v račun za nakup pralnega stroja zaradi ugotovitve lastništva pralnega stroja, zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka?"
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – druga odločba - pomembno pravno vprašanje
Zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero kazenski postopek ni bil končan (druga odločba - v obravnavanem primeru sklep o zavrženju zahteve za obnovo), se sme vložiti le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – pobotni ugovor – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Res je, da je v primeru, kadar sodišče ugotovi obstoj ali neobstoj toženčeve terjatve do višine tožnikove terjatve, odločitev o dovoljenosti predloga za dopustnost revizije oziroma neposredne direktne revizije odvisna od velikosti zneska tožnikove terjatve, v našem primeru je to 4.597,73 EUR. Vendar pa sodišče prve stopnje ni odločilo, da nasprotna terjatev toženih strank ne obstoji le do višine terjatve tožnikov, ampak je odločilo, da nasprotna terjatev toženk v višini 100.000,00 EUR ne obstoji. V tem primeru se za odločitev vzame vrednost 100.000,00 EUR, kar pa seveda pomeni, da je dovoljena direktna revizija.
zahteva za varstvo zakonitosti – rok za vložitev – vročitev odločbe
Če pravnomočna odločba obdolžencu ni bila vročena, ker je le-ta prej umrl, rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti začne teči z dnem vročitve odločbe zagovorniku.
ZKP člen 8, 240, 371, 371/1-8, 371/1-11, 420, 420/1-3, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz - pravica uporabe jezika v postopku – zasliševanje prič – dokazna ocena - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Uveljavljeni kršitvi določb kazenskega postopka (8. in 240. člena ZKP v zvezi z zaslišanjem oškodovanca) Vrhovno sodišče presoja le, če so te kršitve vplivale na zakonitost izpodbijane pravnomočne sodbe (3. točka prvega odstavka 420. člena ZKP), česar pa zagovornika v zahtevah za varstvo zakonitosti ne zatrjujeta, še manj pa obrazlagata.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči zagrešili bistveni kršitvi določb postopka, ko se nista izrekli o (pritožbenih) navedbah, da je za vložitev tožbe glede razveljavitve sklepa toženke o prenehanju funkcije I. Ž. v izvršnem odboru toženke in ugotovitvi, da njegova funkcija v tem odboru ni prenehala, poleg tožnika aktivno stvarno legitimiran I. Ž.
ZPP člen 25, 25/2. ZIZ člen 62, 62/2, 256, 256/1, 256/2.
spor o pristojnosti – predhodna odredba – pravnomočnost sklepa o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Po določbah prvega in drugega odstavka 256. člena ZIZ je pravnomočnost sklepa o ugovoru iz drugega odstavka 62. člena istega zakona tista pravno relevantna okoliščina, ki je odločilnega pomena za razmejitev pristojnosti odločanja o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo (in za samo zavarovanje) glede na stadij konkretnega postopka.
Sodišče prve stopnje delavcev, ki naj bi bili na zboru delavcev proti uvedbi stečajnega postopka, ni zaslišalo, svoje odločitve o tem pa ni obrazložilo, vendar je pritožbeno sodišče v svojih razlogih ustrezno pojasnilo, zakaj izvedba
predlaganega dokaza za odločitev sodišča ni bila bistvena. Kršitev iz 22. člena URS zato po presoji revizijskega sodišča ni podana, prav tako pa iz istih razlogov ni podana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije – nedovoljen predlog – opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker toženec v predlogu za dopustitev revizije ni izkazal, da je pravočasno ugovarjal, da vrednost spornega predmeta ni navedena, Vrhovno sodišče šteje, da vrednosti spornega predmeta ni bila navedena, kar pa ima za posledico, da nobena od strank nima pravice do revizije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VS0015651
ZPP člen 367a, 367c.
dopuščena revizija - delitev solastnine – sporazum o delitvi solastnine – učinki izvensodnega sporazuma na nepravdni postopek
Revizija se dopusti glede vprašanja učinkov med solastniki zunajsodno sklenjenega sporazuma o načinu delitve solastnine v času odprtega nepravdnega postopka za delitev solastnega premoženja.
tožba za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – zavrženje revizije – pravni interes za revizijo
Vrhovno sodišče ugotavlja, da prva toženka, ki se glede na revizijski predlog zavzema za spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, nima pravnega interesa za revizijo. Revidentka bi namreč morala kot verjetno izkazati, da bi ugoditev reviziji pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je
brez tega ne bi mogla doseči. Ker pa izpodbijana sodba v ničemer ne posega v njen pravni položaj oz. je k ničemer ne bremeni, revidentka tega, tudi če bi z revizijo uspela, ne more izboljšati.
izpolnitev pogodbe – napaka volje – pravna napaka – vpis v zemljiško knjigo – prodaja nepremičnine
Pravno dejstvo, ki omejuje lastninsko pravico, lahko predstavlja tudi pogodba, na podlagi katere lahko tretji zahteva vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2006294
ZKP člen 39, 39-6, 258, 302, 302/1, 307, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 372-4. KZ-1 člen 240, 254, 254/1. URS člen 29, 29-2, 29-3, 29-4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - privilegij zoper samoobtožbo - izjave obdolženca v davčnem postopku - izločitev izvedenca - sojenje v nenavzočnosti - odstranitev obtoženca iz sodne dvorane - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - navidezni stek - načelo inkluzije - načelo konsumpcije - pravna opredelitev - davčna zatajitev - poskus - dokončano kaznivo dejanje
Zgolj subjektivno prepričanje obsojenca o (ne)pristranskosti izvedenca, ki ni podprto z nobeno konkretno okoliščino, ki bi lahko objektivno vzbujala dvom o nepristranskosti, ne more biti razlog za izločitev.
Stališče, da kaznivo dejanje davčne zatajitve ne more biti dokončano že z vložitvijo davčne prijave, ampak šele, ko davčni organ na podlagi prijavljenih lažnih podatkov izda odmerno odločbo, se nanaša na odmero davka na podlagi odmerne odločbe davčnega organa in ne na primer kot je obravnavani, torej na plačevanje davka na podlagi obračuna, ki ga izvrši sam zavezanec (samoobdavčitev).
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum – ponovitvena nevarnost - upoštevanje drugih kazenskih postopkov
Ob ugotavljanju okoliščin v zvezi z osumljenčevo osebnostjo se lahko sodišče opre tudi na podatke iz kazenskih postopkov, ki še niso pravnomočno končani. Ta okoliščina kaže na osumljenčev način življenja in odnos do izvrševanja kaznivih dejanj.
priznanje tuje sodne odločbe - pravno nasledstvo – subjektivna identiteta – javni red – učinek procesnih dejanj – sklep o dedovanju – vesoljno nasledstvo – prehod terjatve na dediče – priznanje dajatev
Podana je subjektivna identiteta med nasprotno udeleženko in Ljubljansko banko Osnovno banko – Ekspozitura Otoka, ki ji je bila naložena izpolnitev obveznosti v sodbi, katere priznanje se predlaga. Ljubljanska banka Osnovna banka je bila nekaj časa samostojna pravna oseba, v relevantnem spornem obdobju pa ne več.
Procesno dejanje, ki ga je v zadevi P 1512/91 pred sarajevskim sodiščem opravila Ljubljanska banka Osnovna banka – Ekspozitura Otoka (odgovor na tožbo), učinkuje tudi v razmerju do nasprotne udeleženke, zato ugovor iz 96. člena ZMZPP ni utemeljen. Ne drži namreč, da gre za dve samostojni pravni osebi, temveč je bila Ljubljanska banka, Glavna filiala Sarajevo – Ekspozitura Otoka, del Ljubljanske banke d. d.
Ni odločilno, da iz sklepa o dedovanju ni razvidno, da je predmet dedovanja tudi sporna terjatev. Glede na dejstvo, da je tudi v pravu Bosne in Hercegovine uveljavljeno načelo tako imenovanega vesoljnega nasledstva in upoštevaje, da je sklep o dedovanju deklaratorna sodna odločba, Vrhovno sodišče ugotavlja, da je prehod terjatve z zapustnika na zakonitega dediča – predlagatelja izkazan na dovolj kvalificiran način.
Obdolženčeve slabe premoženjske razmere, odvisnost od mamil, število in časovna povezanost očitanih kaznivih dejanj ter predhodna kaznovanost utemeljujejo sklep, da je odreditev pripora nujna za varnost ljudi in njihovega premoženja oziroma da v konkretnem primeru pripora ne bi bilo mogoče nadomestiti z milejšim ukrepom.