Ob ugotovitvi, da javnemu uslužbencu ali funkcionarju plača ni bila zakonito določena, temu pripada razlika skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Predhodna zahteva pri delodajalcu je le procesna predpostavka za vložitev tožbe. Zakon ne določa, da bi bil delodajalec dolžan delavcu izplačati nastalo razliko šele od vložitve pisne zahteve.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 394, 395.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – obnova postopka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nova dejstva in dokazi
Zaradi kršitve določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se lahko sklep sodišča druge stopnje o zavrnitvi predloga za obnovo postopka izpodbija le, če so bile te kršitve storjene pri odločanju v postopku za obnovo.
Tožnica je revizijo v socialnem sporu vložila po pooblaščencu, ki ni odvetnik. Reviziji je pooblaščenec priložil le potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, ne pa tudi dokazila, da je predstavnik sindikata, pri katerem je zaposlen za zastopanje svojih članov. Ker je revizija vložena po pooblaščencu, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev po prvem odstavku 65. členu ZDSS-1, jo je sodišče v skladu z 377. členom ZPP kot nedovoljeno zavrglo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - opravljanje pridobitnega dela - odobritev bolniškega staleža za nazaj
Določba osme alineje prvega odstavka 111. člena ZDR predvideva možnost izredne odpovedi delodajalca zaradi delavčevega opravljanja pridobitnega dela v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe. Tožnik je po svoji volji in z namenom opravičiti opustitev izpitov želel bolniški stalež za 12. 2. 2009 in ga tudi dobil. Nezmožnost za delo je bila razlog za njegovo odsotnost z izpitov rednih študentov, nanaša pa se na cel ta dan – torej tudi na popoldanski čas, ko je imel predavanja za izredne študente na podlagi avtorske pogodbe, s čimer je opravljal pridobitno dejavnost v času bolniškega staleža.
Tožnik je dejansko vzel v odpovedi navedene artikle in jih odnesel iz trgovine, ne da bi jih plačal. S tem je kršil izrecno predpisana navodila pri toženi stranki o ravnanju ob nakupih s strani osebja in o ravnanju z blagom, ki ni primerno za prodajo.
Glede na delo, ki ga je tožnik opravljal, in kršenje povsem jasnih navodil o pravilnem poslovanju oziroma o tem, kaj je izrecno prepovedano, je sodišče utemeljeno presodilo, da je bilo zaupanje (v poštenost) tožnika omajano do te mere, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče. Ne glede na majhno vrednost odnešenih artiklov, ni šlo le za „minorni prekršek“.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS3005630
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 49. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 56. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Skupnosti člen 22.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini - nujne zdravstvene storitve - načrtovano zdravljenje v tujini - bolnišnično zdravljenje
V primeru načrtovanega zdravljenja, ko zavarovanec potuje v drugo državo članico EU prav z namenom pridobiti določene zdravstvene storitve, je pravica zavarovanca, da na stroške sistema, ki mu pripada, v drugi državi članici EU prejme bolnišnično zdravljenje, pogojena s predhodno odobritvijo nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja v domači državi.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005589
ZDSS-1 člen 61, 62.
pravice iz invalidskega zavarovanja – invalidnost III. kategorije – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo materialne resnice – preiskovalno načelo
Neutemeljeno je zavzemanje tožnice za to, da bi moralo sodišče prve stopnje po načelu materialne resnice in preiskovalnem načelu samo dopolnjevati dokazni postopek in postaviti tako izvedenca ginekološke kot psihiatrične stroke. Načelo materialne resnice ni samo po sebi namen. Res je namenjeno tudi pravnemu varstvu strank v socialnih sporih, vendar ne v nasprotju z izhodišči, ki jih tožniki – zavarovanci že sami izpostavijo. Prav tako preiskovalno načelo iz 62. člena ZDSS-1 ni določeno tako, kot ga razume tožnica, saj iz te določbe izhaja, da sodišče lahko izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti, vendar le v primeru, če po izvedbi dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev.
ZPIZ-1 člen 61, 66, 66/3, 91, 92, 94, 161. ZUstS člen 48. ZS člen 3, 3/2. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1.
invalid III. kategorije – omejena delovna zmožnost – nadomestilo za invalidnost – samostojni podjetnik – samozaposleni – neustavnost zakona – pravna praznina – dejansko opravljanje drugega dela
Čeprav je Ustavno sodišče v razlogih svoje odločbe navedlo, da glede na različno naravo kmetijske dejavnosti oziroma opravljanja dejavnosti samozaposlenega in dela pri delodajalcu pravice teh zavarovancev in delavcev niso nujno enake, pri čemer je omenilo zlasti pravico do premestitve, je ob izostanku ustrezne zakonske ureditve za samozaposlene, ki še vedno opravljajo delo in so zavarovani, v skladu s 3. členom ZS treba primerjati položaj delavca, pri katerem je ugotovljena III. kategorija invalidnosti, in ki lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, in ima prav zato tudi pravico do premestitve in drugih pravic, s položajem samozaposlenega, ki v okviru svojega poklica po ugotovitvi omejene zmožnosti začne opravljati drugo ustrezno delo v delokrogu svojega poklica, ne pa del, za katera v skladu z invalidsko odločbo ni več sposoben.
Odločitev o priznanju nadomestila za invalidnost je preuranjena, saj tožena stranka niti sodišči druge in prve stopnje doslej nista ugotavljali dejstev v smeri, katera dela, če sploh, tožnik ob ugotovljeni omejeni delovni zmožnosti v svojem poklicu še naprej opravlja. Gre za presojo izpolnjevanja pogoja za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost iz četrte alineje prvega odstavka 94. člena ZPIZ-1 (zaposlitev na drugem delovnem mestu), ki jo je treba razlagati z upoštevanjem razlogov, zaradi katerih je Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost določbe tretjega odstavka 66. člena ZPIZ-1.
Sodišče glede stališča, da obstoji tudi ta razlog invalidnosti iz tretje alineje drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, hkrati pa za takšen zaključek ni imelo podlage v izvedenskem mnenju. V zvezi s slednjim revident utemeljeno očita sodišču druge stopnje, da je tudi protispisna ugotovitev, da iz izvedenskega mnenja izhaja, da revidentova delovna zmožnost za njegov poklic ni zmanjšana za 50% ali več. Sodišče druge stopnje je v 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe napačno povzelo ugotovitev izvedenca, ki se glede stopnje zmanjšanja delovne zmožnosti ni opredelil. Pri tem pa je pravilno stališče revidenta, da je pravno relevantno dejstvo, za koliko je zmanjšana njegova delovna zmožnost za opravljanje poklica „monter centralne kurjave.“
ZPIZ-1 člen 13, 15, 18, 37, 396a. ZMEPIZ člen 45. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 379, 379/1, 380, 380/2.
lastnost zavarovanca – status zavarovanca - pogoji, pod katerimi zavarovanje ni obvezno - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
ZPIZ-1 in ZMEPIZ ne zahtevata, da bi morala oseba uveljavljati pogoje, pod katerimi zavarovanje ni obvezno po 18. členu ZPIZ-1 v nekem posebnem, ločenem postopku, torej ločenem od postopka ugotavljanja lastnosti zavarovanca – ki ga zavod izvede, če prijava v zavarovanje ni bila vložena s strani samega zavarovanca.
Tožnica se utemeljeno sklicuje na to, da iz prvega odstavka 18. člena ZPIZ-1 ne izhaja, da bi bil moral biti zavarovanec pred izvzemom v zadnjih treh letih tudi zavarovan na podlagi prvega odstavka 15. člena ZPIZ-1 (kot samostojni podjetnik ali podobno). Določba namreč ne povezuje zavarovanja na isti podlagi in možnost izvzema šele po treh letih zavarovanja na tej podlagi, temveč govori le o dobičku, ki ga je nekdo, ne glede na to, na kateri podlagi je bil pred tem zavarovan, dosegel zadnja tri leta iz samostojne dejavnosti po prvem odstavku 15. člena ZPIZ-1.
Pogoji, pod katerimi zavarovanje ni obvezno iz 18. člena ZPIZ-1 iz obeh odstavkov te odločbe so različni, neizpolnjevanje pogojev po prvem odstavku ne pomeni izključitev pogojev po drugem odstavku in obratno.
DENACIONALIZACIJA – LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015760
ZDen člen 68, 88. ZLPP člen 15, 15/2. OZ člen 87, 87/1.
razpolaganje z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacije – ničnost pogodbe – izbrisna tožba – vzpostavitev prejšnjega stanja v zemljiški knjigi – rok za uveljavljanje zahtevka na vzpostavitev prejšnjega stanja – zastaralni rok – prekluzivni rok - lastninjenje - začasna odredba – zavarovanje zahtevka za vrnitev premoženja v naravi - pravni interes – varstvo tujih pravic
Da bi lahko denacionalizacijski upravičenec pridobil nepremičnine v naravi, se morajo posledice ničnosti menjalne pogodbe tudi zemljiškoknjižno realizirati. Če zakon denacionalizacijskemu upravičencu omogoča ugotovitev ničnosti pogodbe, je logično, da lahko upravičenec zahteva tudi zemljiškoknjižno izvedbo posledic ničnosti pogodbe, sicer bi 88. člen ZDen ostal brez pomena. Zemljiškoknjižno izvedbo posledic ničnosti menjalne pogodbe bi denacionalizacijski upravičenec načeloma lahko dosegel s pomočjo izbrisne tožbe, vendar te možnosti tožnica v tej zadevi nima, saj se je denacionalizacijski zavezanec v vmesnem času že lastninsko preoblikoval. Zato je treba tožnici v taki situaciji omogočiti vložitev tožbe, s katero od druge toženke zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega se bo v zemljiški knjigi kot lastnica vpisala prva toženka, saj bi v nasprotnem primeru tožnica kot denacionalizacijska upravičenka v situaciji, kot je obravnavana, ostala brez možnosti, da doseže vrnitev nepremičnin v naravi.
Ob razlagi, da začasne odredbe tudi po določbah ZDen pomenijo zavarovanje zahtevka za vračilo premoženja v naravi, bi tudi ničnostna sankcija po 88. členu ZDen izgubila svoj smisel. Denacionalizacijski upravičenec bi namreč kljub predvideni sankciji ničnosti posla moral vedno zahtevati še izdajo začasne odredbe.
Nestrinjanje revidentke z izvedenskim mnenjem in dokazno oceno sodišča ni utemeljen razlog za postavitev novega izvedenca. Sodišče je pravilno zavrnilo dokazni predlog za postavitev novega izvedenca, pri tem pa obrazložilo razloge za zavrnitev. Zato ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP niti revidentki ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
starostna pokojnina – ponovna odmera pokojnine – pravnomočna odločba – pravnomočnost - zavrženje predloga za ponovno odmero
Tožnica ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe o pravici do starostne pokojnine iz leta 2001 drugače kot z izrednimi pravnimi sredstvi in v zakonsko določenem roku.
Dejstvo, da podatkov o plači zavarovanca za določeno obdobje ni v matični evidenci, ne pomeni, da teh podatkov ni mogoče ugotoviti na drug način. Lahko jih priskrbi zavarovanec sam, lahko se upoštevajo znani podatki o primerljivih plačah, ni pa ovire, da se kot dokaz upošteva izračun izvedenca, ki temelji na znanih podatkih o plačah zavarovanca za del relevantnega obdobja.
ZKP člen 201, 201/1-3, 371, 371/1-11, 392, 392/7. URS člen 20.
pripor – bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - sklep o upravičenosti pripora ob razveljavitvi sodbe – obstoj razlogov za pripor – ponovitvena nevarnost – neogibnost pripora
Ob izkazani visoki stopnji nevarnosti ponovitve istovrstnega kaznivega dejanja in obtoženkini vztrajnosti pri izvrševanju kaznivih dejanj zoper premoženje, so zagovorničini pomisleki o nezmožnosti ponovitve kaznivega dejanja, neutemeljeni.
Kadar upravičenec, ki mu je že bila priznana pravica do pokojnine (ne glede na to, če ob priznanju pravice dejansko ni prišlo do prekinitve zavarovanja) ponovno uveljavi izplačevanje pokojnine (ob pogoju, da zavarovanje preneha), se mu dodatno zavarovanje upošteva v skladu s prvim in drugim odstavkom 180. člena ZPIZ-1. To pomeni, da se mu lahko pokojnina ponovno odmeri ali pa se mu že odmerjena pokojnina odstotno poveča.
Tožnica je v tožbi trdila, da je toženka sprejela njeno pisno ponudbo glede prodaje stanovanja za določeno ceno. Ob takšnih trditvah pa se nesklepčnost tožbe lahko razteza le na zavezovalni pravni posel.
dedovanje – nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – vrednost zapuščine – darilo – določitev vrednosti darila – vrednost darila ob zapustnikovi smrti – vlaganja v podarjeno nepremičnino – vrnitev darila – dajatveni in oblikovalni tožbeni zahtevek – trditveno in dokazno breme – dokazi in izvajanje dokazov – nesporna dejstva – potek glavne obravnave – prekluzija - pravočasna predložitev procesnega gradiva – krivda za nepredložitev procesnega gradiva – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo kontradiktornosti
Trditveno in dokazno breme glede prikrajšanja nujnega deleža z darili je v tej pravdi na tožniku, ki mora med drugim trditi in dokazati tudi vrednost darila ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi (30. člen ZD).
Tožba za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža ima oblikovalno in dajatveno naravo.
ZPP člen 367, 367/2, 367/4, 377. ZNP člen 37, 103.
dovoljenost revizije – nedovoljena revizija – nepravdni postopek – odškodnina zaradi razlastitve – pravni interes - vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Predlagateljica v reviziji ni določila vrednosti spornega predmeta. Posledično ni mogoče ugotoviti, ali revizijsko sporna vrednost presega 40.000 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP). Ker revizija tudi ni bila dopuščena, ni dovoljena.
Predlagateljica nima pravnega interesa za revizijsko izpodbijanje že določene odškodnine (drugi odstavek 374. člena ZPP). Zato revizija tudi v tem delu ni dovoljena.
Nediferencirana navedba vrednosti ne zadošča, saj se ne ve, na katerega od več zahtevkov se nanaša oziroma, v katerem delu se nanaša na posamezen zahtevek, in je zato položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ni navedena.