ZPP člen 17, 17/3, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 100, 100/1.
spor o pristojnosti – izvršba – ustalitev pristojnosti – sprememba prebivališča dolžnika – navedbe v predlogu za izvršbo
Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presoja na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev.
nelegalna gradnja vikenda – ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama zase ne predstavlja zelo hudih posledic, zato morajo biti podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine, da bi odstranitev nelegalne gradnje predstavljala zelo hudo posledico. Revident takih posebej kvalificiranih okoliščin ni izkazal, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZCS-1 člen 12, 12/6. ZDavP-2 člen 2. PDEU člen 267. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 32, 32/1-e, 78, 218, 219, 220, 220/2-b.
dovoljena revizija - carina - naknadni obračun carinskih dajatev - pogoji - carinska deklaracija - solidarni dolžnik - tarifna uvrstitev - opis blaga - napaka carinskega organa - aktivno in pasivno ravnanje - fero zlitine - napaka, ki bi jo moral revident razumno odkriti - običajna pravila tarifne uvrstitve - carinska vrednost blaga - prevozni stroški - prekluzivni roki - roki za vknjižbo - zastaranje - lastna sredstva skupnosti
Revident bi moral že ob prvem carinjenju blaga na podlagi dokumentacije, ki jo je prejel s strani prejemnika, v polje 31 EUL navesti vsebnost vseh elementov blaga in z uporabo Splošnih pravil za uvrščanje ter Opomb k poglavju 72 pravilno uvrstiti blago.
Predpis, ki ga mora pri uvrščanju v tarifno oznako upoštevati, se ne šteje za zapletenega, če bi se napaka carinskih organov lahko odkrila že s samim branjem besedil, objavljenih v Uradnem listu EU, oziroma če bi se blago zlahka pravilno uvrstilo, če bi se upoštevala običajna pravila tarifne uvrstitve. V primeru, ko je ta uvrstitev odvisna od procentualne sestave blaga, je jasna že ob samem branju Splošnih pravil za uvrščanje ter Opomb k poglavju 782 (predvsem opombe 2).
Nespoštovanje obravnavanih rokov za vknjižbo je po stališču SEU lahko le razlog, da država članica plača zamudne obresti v okviru zagotavljanja lastnih sredstev Skupnosti. Relevantno pa je, da je revidentu znesek dajatev sporočen v roku treh let od datuma, ko je carinski dolg v tej zadevi po obravnavanih carinskih deklaracijah nastal, saj po poteku triletnega roka izterjava carinskega dolga zastara.
Sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, še zlasti, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, sodna praksa višjih sodišč pa ni enotna. Razlogi za dopustitev revizije so podani glede pravnega vprašanja, ki je navedeno v izreku tega sklepa.
ZPP člen 367, 367/2, 367/4, 377. ZNP člen 37, 103.
dovoljenost revizije – nedovoljena revizija – nepravdni postopek – odškodnina zaradi razlastitve – pravni interes - vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Predlagateljica v reviziji ni določila vrednosti spornega predmeta. Posledično ni mogoče ugotoviti, ali revizijsko sporna vrednost presega 40.000 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP). Ker revizija tudi ni bila dopuščena, ni dovoljena.
Predlagateljica nima pravnega interesa za revizijsko izpodbijanje že določene odškodnine (drugi odstavek 374. člena ZPP). Zato revizija tudi v tem delu ni dovoljena.
dedovanje – nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – vrednost zapuščine – darilo – določitev vrednosti darila – vrednost darila ob zapustnikovi smrti – vlaganja v podarjeno nepremičnino – vrnitev darila – dajatveni in oblikovalni tožbeni zahtevek – trditveno in dokazno breme – dokazi in izvajanje dokazov – nesporna dejstva – potek glavne obravnave – prekluzija - pravočasna predložitev procesnega gradiva – krivda za nepredložitev procesnega gradiva – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo kontradiktornosti
Trditveno in dokazno breme glede prikrajšanja nujnega deleža z darili je v tej pravdi na tožniku, ki mora med drugim trditi in dokazati tudi vrednost darila ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi (30. člen ZD).
Tožba za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža ima oblikovalno in dajatveno naravo.
ZOR člen 186, 201, 360, 360/1, 360/2, 361, 361/1, 376, 376/1, 376/2, 377, 383. OZ člen 165, 180, 335, 335/1, 335/2, 352, 352/1, 352/2. URS člen 26. ZUS člen 2, 2/2, 11, 27, 27/2, 28, 28/2, 42, 42/4, 63, 63/1. ZPP člen 285, 286, 286/1, 286/4, 286/6, 337, 337/1, 348, 348/6, 351, 351/2, 355, 371, 371/1, 380, 380/1.
povrnitev škode - kršitev pravic osebnosti – odgovornost države – izbrisani – nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva – premoženjska in nepremoženjska škoda – zapadlost odškodninske obveznosti – prenehanje obveznosti – zastaranje odškodninske terjatve - kdaj začne zastaranje teči – čas, ki je potreben za zastaranje – subjektivni zastaralni rok – zavedanje o škodi – zavedanje o storilcu – objektivni zastaralni rok – bodoča škoda – sukcesivno nastajajoča škoda – zadržanje zastaranja – nepremagljive ovire – negativna odločba o sprejemu v državljanstvo – upravni spor – dopuščena revizija – obseg revizijskega preizkusa – pavšalni revizijski razlogi – materialno procesno vodstvo – prekluzija
Za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah je pomembno oškodovančevo zavedanje o dveh okoliščinah: škodi in storilcu (prvi odstavek 376. člena ZOR). Zavedanje o storilcu vključuje zavedanje o ravnanju te osebe v dejanskem svetu, ne pa tudi pravne ocene (protipravnosti) storilčevega ravnanja. Riziko pravočasne ocene, da je zaznavno škodno ravnanje tožene stranke protipravno, torej nosi tožeča stranka. Povedano drugače: vedenje o storilcu ne pomeni vedenja o njegovi odgovornosti oziroma podlagi njegove odgovornosti, temveč o osebi kot povzročitelju škode.
Revizijsko sodišče ne more preizkusiti razlogov pritožbenega sodišča, ki jim revident opredeljeno ne nasprotuje.
ZDDV člen 34, 40, 40/2. ZDDV-1 člen 1, 63, 67, 67/1-a, 81, 82. ZUS-1 člen 75, 75/3, 93, 93/1, 94, 94/2. ZPP člen 339, 339/2-14. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168a, 178, 220, 226. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard 21.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - dokazno breme - bistvena kršitev postopka - nejasna in nepopolna obrazložitev - sodbe SEU - nacionalno in evropsko pravo - napačna uporaba materialnega prava
Če se ugotovi, da je storitve opravil drug gospodarski subjekt je pravico do odbitka DDV mogoče zavrniti le, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Zgolj zato, ker je izdajatelj računa ravnal nezakonito, davčnemu zavezancu še ni mogoče zavrniti pravice do odbitka vstopnega DDV, če davčni zavezanec nima indicev, ki bi upravičeno kazali na nepravilnost oziroma goljufijo na področju dejavnosti izdajatelja računov.
V izpodbijani sodbi pa sodišče prve stopnje „objektivnih okoliščin“ podrobno ne analizira in ne obrazloži (saj odločitev temelji na „drugih“, po presoji Vrhovnega sodišča samih po sebi nepravilnih razlogih) ter jih ne poveže v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo prepričanja kazala na to, da je revident vedel oziroma bi vsaj moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Sodna odločba mora biti obrazložena na konkreten in ne na pavšalen način, tako da je mogoča njena presoja zakonitosti in pravilnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sorodnik predsednika sodišča z območja stvarno pristojnega sodišča kot stranka v postopku – predlog za zaslišanje predsednika sodišča kot priče
Ker v konkretnem sporu nastopajo najbližji sorodniki predsednika okrožnega sodišča, katerega organizacijska enota je pristojno okrajno sodišče, ter nadaljnje verjetnosti, da bo v postopku nastopil kot priča, bi lahko bila v primeru, če bi v konkretni zadevi odločali sodniki pristojnega sodišča, prizadeta objektivna nepristranskost sodišča. Pri tem je pomembno tudi, da sta sedež okrožnega sodišča in pristojnega okrajnega sodišča kot njegove organizacijske enote na istem naslovu in da so zaradi tega in zaradi velikosti sodišč osebne in življenjske razmere posameznih zaposlenih lahko znane širšemu krogu ljudi.
ZPP člen 377, 481, 481/1, 481/1-2, 490. ZLS člen 18, 19, 19c.
gospodarski spor – samostojni podjetnik posameznik – spor v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti – krajevna skupnost – vrednost spornega predmeta – dovoljenost revizije – zavrženje revizije
Ne glede na to, da je bil postopek dosedaj voden po splošnih določbah ZPP in ne kot gospodarski spor, je potrebno glede dovoljenosti revizije uporabiti pravilo, ki velja v gospodarskih sporih.
Iz trditvene podlage obeh strank in iz ugotovitev izpodbijanih sodb izhaja, da je tožnik kot samostojni podjetnik posameznik s toženo krajevno skupnostjo sklenil najemno pogodbo za poslovni prostor za opravljanje svoje pridobitne dejavnosti; po prenehanju tega razmerja pa je od tožene stranke zahteval izplačilo vlaganj, ki so povečale vrednost poslovnega prostora. Tako ugotovljena dejstvena podlaga izkazuje obstoj subjektivnega in objektivnega elementa za opredelitev gospodarskega spora po 2. točki prvega odstavka 481. člena ZPP na strani tožnika. Tožena stranka pa je krajevna skupnost, ki spada med osebe iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP.
pogodba o bančnem depozitu – hrvaški varčevalci – vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ - spremenjene okoliščine – podružnica – odgovornost matične družbe
Revizijsko sodišče ne vidi razlogov, zakaj naj bi na takšno civilnopravno razmerje vplivalo zatrjevano (neposredno uporabljivo) načelo mednarodnega bančnega prava branch compensating deposit principle. V tem delu gre za sklicevanje na obstoj spremenjenih okoliščin iz 133. člena ZOR, ki bi jih tretja toženka lahko uveljavljala le z zahtevkom za razvezo ali pravično spremembo pogodbe, procesno pa z ustrezno nasprotno tožbo, česar ni storila.
Prevzem obveznosti pred dokončno sanacijo podružnice in dopustitev podružnici, da lahko samostojno porablja dinarska sredstva, ki jih je za deponirane devize prejela od N., sta le poslovni odločitvi tretje toženke, ki nikakor ne moreta vplivati na njeno razmerje do posameznega varčevalca.
dovoljenost revizije – objektivna in subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – nedenarni zahtevek – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Ker je tožeča stranka zahtevala ugotovitev neveljavnosti vknjižbe prepovedi odsvojitve in obremenitve, določene v korist tožene stranke, na nepremičnini, ki je v solasti dveh oseb, gre v tej pravdni zadevi dejansko za objektivno kumulacijo nedenarnih zahtevkov. Izbris vknjižbe prepovedi odsvojitve na nepremičnini, ki je v solasti dveh oseb, je namreč treba obravnavati enako kot primer, v katerem bi tožeča stranka zahtevala izbris vknjižbe prepovedi odsvojitve, določene v korist tožene stranke, na dveh nepremičninah, ki bi bile v lasti različnih oseb.
dovoljenost revizije – dopuščena revizija – vrednost spornega predmeta – nepopolna vloga – priloge revizije - predlog za dopustitev revizije - sklep o dopustitvi revizije – zavrženje revizije
Po revizijskih navedbah vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 40.000,00 EUR, reviziji pa tudi nista priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije, zato se revizija zavrže.
ZJF člen 80f, 80/2f. Uredba o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem občine in države člen 33, 34, 34/2, 34/3, 39, 39/2. OZ člen 5, 7, 86, 87/1, 87/2, 91. ZPP člen 2, 2/1, 370/2, 370/3, 381.
razpravno načelo - prekoračitev tožbenega zahtevka - ničnost pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - prodaja nepremičnine na javni dražbi - načelo sočasnosti izpolnitve - prodaja državnega premoženja - prodaja občinskega premoženja - postopek prodaje - razpolaganje s stvarnim premoženjem občine - metoda prodaje - spreminjanje bistvenih elementov razpisnih pogojev - prepoved zlorabe pravice
Nepoštena stranka se ne more sklicevati na ničnost pogodbe tudi v tistih primerih, ko to predstavlja sredstvo za oškodovanje poštene nasprotne stranke. Nasprotno stališče bi bilo namreč v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, prav tako pa bi pomenilo podporo zlorabi pravic.
ZDDV člen 34, 40, 40/2. ZDDV-1 člen 1, 63, 67, 67/1a, 76b, 81, 82. ZUS-1 člen 94, 94/2. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 205, 220, 226. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava - sodbe SEU - nacionalno in evropsko pravo - ugovor retroaktivne uporabe zakona - neverodostojne listine - neobičajna poslovna praksa
Ključni razlog za zavrnitev odbitka DDV ne more biti samo nepopolno vodenje dokumentacije, in sicer evidenc o porabi in nabavi blaga, ter nepopolne dobavnice. Pravico do odbitka je mogoče zavrniti le, če iz objektivnih dejavnikov izhaja, da je davčni zavezanec, ki mu je bilo blago, ki je podlaga za utemeljitev pravice do odbitka, dobavljeno, vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija povezana z goljufijo, ki jo je storil dobavitelj ali drug trgovec. Enako velja tudi za situacije, kot je obravnavana, ko zaradi okoliščin na strani t. i. „missing traderja“ ni mogoče zaključiti, da je dobavo opravil ravno izdajatelj računa.
lastninjenje – kmetijska zemljišča – družbena lastnina – pravica uporabe – javna korist - lovska družina – pridobitev lastninske pravice – odplačna pridobitev lastninske pravice – odločba Ustavnega sodišča
Zakonodajalec je pri preoblikovanju dotedanjih upravičenj na kmetijskih zemljišč in gozdovih v družbeni lastnini zavaroval javno korist tako, da je za lastnika teh zemljišč načeloma določil državo.
Že Ustavno sodišče je v odločbi U-I-78/93 zapisalo, da so lovske družine upravljale in uporabljale za potrebe svoje dejavnosti kmetijska zemljišča v družbeni lastnini, da na njih niso imele lastninske pravice in da je ZSKZ ta zemljišča podržavil enako kot vsa družbena kmetijska zemljišča ne glede na to, s katerimi sredstvi so bila kupljena oziroma ne glede na to, na kakšen način so bila pridobljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča – objektivna nepristranskost sodišča – izločitev sodnika
Dvom o sodnikovi nepristranosti je razlog za izločitev sodnika po 70. členu ZPP; če pa je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, pa je to razlog za nujno delegacijo po 66. členu ZPP; v nobenem primeru pa institut delegacije pristojnosti ni namenjen in ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča. Temu so namenjena redna in izredna pravna sredstva, ne pa delegacija pristojnosti po 67. členu ZPP.
V fazi odločanja, ali naj se zoper določeno osebo začne preiskava, je treba izhajati iz njenega namena - pri presoji utemeljenega suma se upošteva vsebino dokazov ter iz njih izhajajoča dejstva, ne presoja pa se verodostojnosti posameznih nasprotujočih si dokazov.
dokazovanje – izvedenci – izvedensko mnenje – uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka – ustno in pisno izvedensko mnenje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odškodninski spor
Položaj izvedenca, postavljenega v drugem sodnem postopku, je bistveno enak kot položaj izvedenca, angažiranega prav za potrebe konkretnega postopka. Izvedenec ostaja pomočnik sodišča (in ne stranke) oziroma neodvisen samostojen procesni subjekt, ki posreduje sodišču abstraktna pravila znanosti in stroke določenega področja, ki sodišču ni (dovolj) znano. Zato so ob soglasju strank vsa v kazenskem postopku pridobljena izvedenska mnenja predstavljala procesno veljavno in izvedenskim mnenjem v pravdnem postopku tudi enakovredno dokazno gradivo.
V praksi so (samo) ustna izvedenska mnenja izjema, pisna pa pravilo; prednost enega in drugega načina podaje izvida in mnenja so bila že večkrat pojasnjena, pa tudi, da zgolj pisna podaja (popolnega, razumljivega) izvida in mnenja ne more povsem nadomestiti ustne komunikacije. Zlasti v zadevah, v katerih dejansko stanje posega na strokovno zahtevna področja (v konkretnem primeru medicine in njenih specialističnih strok), ki zahtevajo kompleksen pristop strokovnjakov tega področja, in v zadevah, v katerih več izvedencev poda (sprva celo delno različna) mnenja, je zaradi odstranitve vsakršnega dvoma v pravilnost ali popolnost mnenja, dodatno zaslišanje izvedencev na obravnavi potrebno.
Tarča izpodbijanja je lahko vsako dolžnikovo pravno dejanje, zaradi katerega se je poslabšala njegova plačevitost in je zaradi tega nastopila nesposobnost izpolnitve obveznosti. S pravnim dejanjem razumemo vsako ravnanje dolžnika, iz katerega izvirajo pravne posledice in zaradi katerega se zmanjša dolžnikovo premoženje. Darilna pogodba je pravni posel, ki ustreza pojmu pravnega dejanja, ki se ga lahko izpodbija s paulijansko tožbo, ne glede na to, da tožence (še) nista lastnika sporne nepremičnine.