določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – prebivališče prič – starost in bolezen stranke v postopku
Upoštevajoč tožnikovo starost in njegovo zdravstveno stanje in kraj prebivališča predlaganih prič, bo dokazni postopek mogoče hitreje in z manjšimi stroški izvesti pred Okrajnim sodiščem v Krškem.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve – prodaja nepremičnine na obroke – zamuda s plačili obrokov kupnine – dodatni rok za izpolnitev
Prenehanje pogodbe je najstrožja sankcija zaradi kršitve obveznosti in je zato praviloma ni mogoče uveljaviti, če upnik lahko doseže namen pogodbe z blažjimi ukrepi (prisilna izpolnitev obveznosti in plačilo odškodnine).
Smisel določbe 131. člena ZOR je v tem, da se izključi uporaba najtežje sankcije neizpolnitve obveznosti v primerih, ko je mogoče zaščititi upravičene interese upnika z blažjimi ukrepi in bi bil zato odstop od pogodbe nemoralen.
ZUS-1 člen 4, 32, 32/2, 32/3, 33, 33/1. ZRTVS-1 člen 26.
začasna odredba – sorazmernost – javni interes – nadzorni svet RTVS – razrešitev člana
Tožnik lahko predlaga le zadržanje svoje razrešitve oziroma ohranitev svoje funkcije v nadzornem svetu, ne more pa uspeti z zahtevo za zadržanje izvršitve in učinkovanja sklepa, s katerim je Državni zbor razrešil ostale štiri člane nadzornega sveta.
dedovanje – nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – vrednost zapuščine – darilo – določitev vrednosti darila – vrednost darila ob zapustnikovi smrti – vlaganja v podarjeno nepremičnino – vrnitev darila – dajatveni in oblikovalni tožbeni zahtevek – trditveno in dokazno breme – dokazi in izvajanje dokazov – nesporna dejstva – potek glavne obravnave – prekluzija - pravočasna predložitev procesnega gradiva – krivda za nepredložitev procesnega gradiva – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo kontradiktornosti
Trditveno in dokazno breme glede prikrajšanja nujnega deleža z darili je v tej pravdi na tožniku, ki mora med drugim trditi in dokazati tudi vrednost darila ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi (30. člen ZD).
Tožba za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža ima oblikovalno in dajatveno naravo.
Tarča izpodbijanja je lahko vsako dolžnikovo pravno dejanje, zaradi katerega se je poslabšala njegova plačevitost in je zaradi tega nastopila nesposobnost izpolnitve obveznosti. S pravnim dejanjem razumemo vsako ravnanje dolžnika, iz katerega izvirajo pravne posledice in zaradi katerega se zmanjša dolžnikovo premoženje. Darilna pogodba je pravni posel, ki ustreza pojmu pravnega dejanja, ki se ga lahko izpodbija s paulijansko tožbo, ne glede na to, da tožence (še) nista lastnika sporne nepremičnine.
pogodba o bančnem depozitu – hrvaški varčevalci – vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ - spremenjene okoliščine – podružnica – odgovornost matične družbe
Revizijsko sodišče ne vidi razlogov, zakaj naj bi na takšno civilnopravno razmerje vplivalo zatrjevano (neposredno uporabljivo) načelo mednarodnega bančnega prava branch compensating deposit principle. V tem delu gre za sklicevanje na obstoj spremenjenih okoliščin iz 133. člena ZOR, ki bi jih tretja toženka lahko uveljavljala le z zahtevkom za razvezo ali pravično spremembo pogodbe, procesno pa z ustrezno nasprotno tožbo, česar ni storila.
Prevzem obveznosti pred dokončno sanacijo podružnice in dopustitev podružnici, da lahko samostojno porablja dinarska sredstva, ki jih je za deponirane devize prejela od N., sta le poslovni odločitvi tretje toženke, ki nikakor ne moreta vplivati na njeno razmerje do posameznega varčevalca.
Zavarovani vozniki morajo aktivno prispevati k izvedbi preiskave oziroma omogočiti ugotavljanja alkoholiziranosti. Ravnanje, ki naj omogoči strokovno preiskavo oziroma možnosti ugotavljanja (ne)alkoholiziranosti, je njihova pogodbena obveznost.
V fazi odločanja, ali naj se zoper določeno osebo začne preiskava, je treba izhajati iz njenega namena - pri presoji utemeljenega suma se upošteva vsebino dokazov ter iz njih izhajajoča dejstva, ne presoja pa se verodostojnosti posameznih nasprotujočih si dokazov.
ZPP člen 367, 367a, 367c, 367c/1, 367c/2. SPZ člen 77, 77/2. ZEN člen 8.
predlog za dopustitev revizije – vsebinski okvir spora – relevantnost postavljenega vprašanja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije – ureditev meje v pravdnem postopku - ureditev meje v nepravdnem postopku
Vrhovno sodišče ugotavlja, da v predlogu navedena vprašanja presegajo okvir te zadeve. Odločitev za tožnika ne bi mogla biti ugodnejša niti v primeru, ko bi sodišče dopustilo revizijo o navedenih vprašanjih in o njih odločilo, kot se zavzema tožnik.
predlog za dopustitev revizije – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - domneva umika predloga za dopustitev revizije - nedovoljen predlog – revizija zoper sklep o zavrženju evizije - direktna revizija – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Prvi tožnik ni plačal dolgovane sodne takse za predlog za dopustitev revizije, čeprav je bil na plačilo pravilno pozvan in tudi opozorjen na posledice neplačila, zato se njegov predlog šteje za umaknjenega.
Ker je revizija zoper sklep s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže, dovoljena že po samem zakonu, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
SPZ člen 10, 40, 43, 44, 44/2, 49, 92. ZPP člen 371.
zemljiška knjiga – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – priposestvovanje – omejitev priposestvovanja – varstvo lastninske pravice – revizija – obseg revizijskega preizkusa
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je namenjeno varstvu dobroverne tretje osebe v primeru pomanjkljivega ali neveljavnega pravnega položaja njegovega pravnega prednika.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006305
ZKP člen 53, 53/2, 57, 319, 394, 394/1. KZ-1 člen 135, 135/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – oškodovanec - ovadba kot predlog za pregon – umik predloga za pregon – rok za umik - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – sprememba sodbe – sprememba pravne opredelitve – kršitev kazenskega zakona – ogrožanje varnosti – zakonski znaki kaznivega dejanja
Možnost umika predloga za pregon je oškodovančeva pravica, ki je v primeru, ko pride do spremembe pravne opredelitve dejanja šele v pritožbeni fazi kazenskega postopka, omejena (pravica do razpolaganja s predlogom za pregon) - to pa ne predstavlja kršitve obsojenčevih procesnih pravic in pravice do obrambe.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženec v predlogu za dopustitev revizije ni navedel spornega pravnega vprašanja, o katerem naj bi Vrhovno sodišče dopustilo revizijo. Vrhovno sodišče je zato njegov predlog na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.
Sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, še zlasti, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, sodna praksa višjih sodišč pa ni enotna. Razlogi za dopustitev revizije so podani glede pravnega vprašanja, ki je navedeno v izreku tega sklepa.
ZJF člen 80f, 80/2f. Uredba o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem občine in države člen 33, 34, 34/2, 34/3, 39, 39/2. OZ člen 5, 7, 86, 87/1, 87/2, 91. ZPP člen 2, 2/1, 370/2, 370/3, 381.
razpravno načelo - prekoračitev tožbenega zahtevka - ničnost pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - prodaja nepremičnine na javni dražbi - načelo sočasnosti izpolnitve - prodaja državnega premoženja - prodaja občinskega premoženja - postopek prodaje - razpolaganje s stvarnim premoženjem občine - metoda prodaje - spreminjanje bistvenih elementov razpisnih pogojev - prepoved zlorabe pravice
Nepoštena stranka se ne more sklicevati na ničnost pogodbe tudi v tistih primerih, ko to predstavlja sredstvo za oškodovanje poštene nasprotne stranke. Nasprotno stališče bi bilo namreč v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, prav tako pa bi pomenilo podporo zlorabi pravic.
postopek za določitev odškodnine – odškodnina po členu 73 ZDen – odločba o denacionalizaciji – izpodbijanje upravnega akta v nepravdnem postopku
Pravilnost in zakonitost denacionalizacijske odločbe ne more biti predmet presoje v tem nepravdnem postopku. Na njeni podlagi je predlagateljičin pravni prednik moral vrniti nepremičnino denacionalizacijski upravičenki in nanjo je vezano tudi sodišče pri odločanju o odškodnini po 73. členu ZDen. V zvezi z revizijskimi trditvami nasprotne udeleženke, da bi ji morala biti dana možnost sodelovanja v denacionalizacijskem postopku, revizijsko sodišče ugotavlja, da bi lahko izkoristila pravna sredstva, ki jih osebi, ki bi morala biti udeležena v upravnem postopku, nudi ZUP.
Odločitev sodišč, da je predlagateljica upravičena do plačila odškodnine na podlagi 73. člena ZDen, je tudi po presoji revizijskega sodišča pravilna.
ZPP člen 7, 8, 212, 285, 339, 339/2-14, 370, 370/3, 371, 371/1, 371/2, 378. ZOR člen 200, 203.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – načelo individualizacije odškodnine – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – razlogi za revizijo – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanje – materialno procesno vodstvo – dopolnitev dokaznega postopka
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Čeprav mora po 285. členu ZPP sodišče med drugim skrbeti tudi, da se ponudijo ali dopolnijo dokazni predlogi, nižji sodišči nista kršili pravila o materialnem procesnem vodstvu. Revident omenjeno kršitev uveljavlja (le) s trditvami, da bi moralo prvostopenjsko sodišče ob nasprotujočih si dokazih poskrbeti za dopolnitev dokaznega postopka. Aktivnost sodišča v nakazani smeri bi presegla dopustno mejo materialno procesnega vodstva, saj bi posegla v pravila o zbiranju procesnega gradiva, glede katerega je po sedanji ureditvi uveljavljeno razpravno načelo (glej 7. in 212. člen ZPP).
ZOR člen 12, 15, 141, 141/1. ZPP člen 339, 339/2-14.
oderuška pogodba – subjektivni element – izkoriščanje stiske – sklepanje na podlagi indicev – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivosti sodbe
Ker sklepanje sodišča druge stopnje o neobstoju tožničine stiske ne temelji na medsebojno sklenjeni verigi indicev, na podlagi katerih je sodišče sprejelo svojo dokazno oceno, je obrazložitev izpodbijane sodbe tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti.
Pogodbena stranka, ki želi zase pridobiti nesorazmerno premoženjsko korist, ne more postati žrtev oderuštva.
O izkoriščanju lastnosti ali položaja prikrajšane pogodbene stranke ne govorimo samo takrat, kadar pogodbena stranka izkoristi drugo pogodbeno stranko z aktivnim ravnanjem, torej tako, da ustvari nesorazmerje med izpolnitvama (v konkretnem primeru napiše pogodbo in določi ceno), ampak tudi, kadar zavestno pristane na že ustvarjeno stanje z namenom pridobiti zase ali koga tretjega premoženjsko korist.
dovoljenost revizije – objektivna in subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – nedenarni zahtevek – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Ker je tožeča stranka zahtevala ugotovitev neveljavnosti vknjižbe prepovedi odsvojitve in obremenitve, določene v korist tožene stranke, na nepremičnini, ki je v solasti dveh oseb, gre v tej pravdni zadevi dejansko za objektivno kumulacijo nedenarnih zahtevkov. Izbris vknjižbe prepovedi odsvojitve na nepremičnini, ki je v solasti dveh oseb, je namreč treba obravnavati enako kot primer, v katerem bi tožeča stranka zahtevala izbris vknjižbe prepovedi odsvojitve, določene v korist tožene stranke, na dveh nepremičninah, ki bi bile v lasti različnih oseb.