KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006278
ZKP člen 201, 201/1-1, 522, 522/1-3, 522/1-5, 524, 524/3. KZ člen 196, 196/3. KZ-1 člen 94.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pogoji za izročitev – dvojna kaznivost (identiteta norme) – neupravičena proizvodnja mamil – predhodne sestavine - izročitev zaradi izvršitve kazni – višina kazni - ekstradicijski pripor - begosumnost
Pogoj za izročitev iz 5. točke prvega odstavka 522. člena ZKP (da znaša kazen oziroma njen ostanek, ki ga je potrebno izvršiti, najmanj štiri mesece), je treba presojati po domači, torej slovenski kazenski zakonodaji.
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1-11, 371/2. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost - pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga
Obramba mora navesti razloge za verjetnost, da določen dokaz predstavlja vir relevantnih dejstev v zvezi z določenim dogodkom oziroma, da gre za dokaz, katerega izvedba bi lahko privedla do drugačne ugotovitve dejanskega stanja.
Nediferencirana navedba vrednosti ne zadošča, saj se ne ve, na katerega od več zahtevkov se nanaša oziroma, v katerem delu se nanaša na posamezen zahtevek, in je zato položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ni navedena.
ZDDV člen 34, 40, 40/2. ZDDV-1 člen 1, 63, 67, 67/1-a, 81, 82. ZUS-1 člen 75, 75/3, 93, 93/1, 94, 94/2. ZPP člen 339, 339/2-14. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168a, 178, 220, 226. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard 21.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - dokazno breme - bistvena kršitev postopka - nejasna in nepopolna obrazložitev - sodbe SEU - nacionalno in evropsko pravo - napačna uporaba materialnega prava
Če se ugotovi, da je storitve opravil drug gospodarski subjekt je pravico do odbitka DDV mogoče zavrniti le, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Zgolj zato, ker je izdajatelj računa ravnal nezakonito, davčnemu zavezancu še ni mogoče zavrniti pravice do odbitka vstopnega DDV, če davčni zavezanec nima indicev, ki bi upravičeno kazali na nepravilnost oziroma goljufijo na področju dejavnosti izdajatelja računov.
V izpodbijani sodbi pa sodišče prve stopnje „objektivnih okoliščin“ podrobno ne analizira in ne obrazloži (saj odločitev temelji na „drugih“, po presoji Vrhovnega sodišča samih po sebi nepravilnih razlogih) ter jih ne poveže v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo prepričanja kazala na to, da je revident vedel oziroma bi vsaj moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Sodna odločba mora biti obrazložena na konkreten in ne na pavšalen način, tako da je mogoča njena presoja zakonitosti in pravilnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sorodnik predsednika sodišča z območja stvarno pristojnega sodišča kot stranka v postopku – predlog za zaslišanje predsednika sodišča kot priče
Ker v konkretnem sporu nastopajo najbližji sorodniki predsednika okrožnega sodišča, katerega organizacijska enota je pristojno okrajno sodišče, ter nadaljnje verjetnosti, da bo v postopku nastopil kot priča, bi lahko bila v primeru, če bi v konkretni zadevi odločali sodniki pristojnega sodišča, prizadeta objektivna nepristranskost sodišča. Pri tem je pomembno tudi, da sta sedež okrožnega sodišča in pristojnega okrajnega sodišča kot njegove organizacijske enote na istem naslovu in da so zaradi tega in zaradi velikosti sodišč osebne in življenjske razmere posameznih zaposlenih lahko znane širšemu krogu ljudi.
ZVOP-1 člen 1, 6, 6-1, 6-2, 6-5, 6-18, 8, 8/1, 8/2, 10, 10/1, 50, 52, 52/1, 72, 72/1, 73, 73/1. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, preambula točka 26.
varstvo osebnih podatkov - telefonska številka - osebni podatek - ukrep državne nadzornice za varstvo osebnih podatkov - javni interes - obdelava osebnih podatkov - privolitev posameznika - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje
Upoštevaje opredelitev pojma osebnega podatka iz 1. točke 6. člena ZVOP-1 in opredelitve posameznika po 2. točki 6. člena ZVOP-1, je pravilen zaključek, da je za tistega, ki razpolaga s telefonsko številko, tudi ob izostanku kakšnih drugih podatkov, fizična oseba, ki to številko uporablja, vsaj (posredno) določljiva. Telefonsko številko je mogoče povezati s posameznikom brez nesorazmerno velikih naporov, stroškov ali porabe časa, torej ta podatek ni anonimiziran.
razlastitev – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, če je predmet spora zakonitost odločbe o razlastitvi.
Revident z navedbami o tem, da naj bi bilo pravno vprašanje razvidno iz nadaljevanja obrazložitve in s splošnimi navedbami o zlorabi instituta razlastitve ter nesorazmernem posegu v ustavno varovano pravico do zasebne lastnine, ni izpostavil pomembnega pravnega vprašanja. Ker pravnega vprašanja tudi ni izpostavil v nadaljevanju revizije in ker ni naloga Vrhovnega sodišča, da med revizijskimi razlogi in navedbami išče in nato samo kot pomembno izpostavlja pravno vprašanje oziroma pravna vprašanja, ki naj bi utemeljevala dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, izpolnjenost pogoja za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1 ni izkazana.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZVet-1 člen 66, 66/7. Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev člen 3, 3/5, 3/6.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve – odločanje po prostem preudarku (diskrecija)
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na strani revidenta.
Ker odločanje tožene stranke o izbiri koncesionarja na podlagi šestega odstavka 3. člena Uredbe ne predstavlja odločanja po diskreciji oziroma po prostem preudarku, izpostavljeno vprašanje, ki temelji na predpostavki, da je bila pri odločanju o izbiri uporabljena diskrecija, ni pomembno po vsebini zadeve in zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZKme-1 člen 56, 56/4. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3, 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14.
neposredna plačila v kmetijstvu – dovoljena revizija – bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu – sodba, ki se je ne da preizkusiti
Sodišče prve stopnje ni odgovorilo na tožbene ugovore, ki se nanašajo na za odločitev o zadevi pravno pomembne navedene okoliščine glede pogojev za zavrnitev zahtevka za izplačilo spornih sredstev, zato je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, saj takšne sodbe po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče preizkusiti.
tožba zoper odločbo o koncesiji – vsebina tožbenih navedb - vsebina tožbenega predloga – prepozna tožba – pogoji za tožbo zaradi molka organa
Tožeča stranka je s predmetno tožbo ne glede na to, da je v tožbi navedla tudi, da jo vlaga zaradi molka organa, po vsebini tožbenih navedb in glede na postavljen tožbeni predlog, izpodbijala zakonitost odločbe o podelitvi koncesije, takšna tožba pa je prepozna.
Tudi če bi v obravnavanem primeru dejansko šlo za tožbo zaradi molka organa, tožeča stranka ni izkazala, da so zanjo izpolnjene procesne predpostavke po drugem in četrtem odstavku 28. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6, 36/2, 42, 42/1. ZPre-1 člen 7, 7/2.
prevzemi - zakonski dvig prevzemnega praga – pravni interes za tožbo - izguba pravnega interesa za odpravo izpodbijanega akta – vztrajanje pri odpravi izpodbijanega akta – ugotovitvena sodba v upravnem sporu – procesne predpostavke za ugotovitveno sodbo – tožbeni predlog za ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega akta
Tožnici svojega tožbenega predloga nista spremenili tako, da bi Vrhovnemu sodišču predlagali ugotovitev, da je izpodbijana odločba nezakonita. Ker tožnici nista zahtevali izdaje ugotovitvene sodbe, niso podane niti procesne predpostavke za ugotovitveno sodbo.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/2. ZPre-1 člen 7, 7/2, 63, 63/1.
pravni interes za tožbo - prevzemi - zakonski dvig prevzemnega praga - ugotovitvena sodba v upravnem sporu - izguba pravnega interesa za odpravo izpodbijanega akta - vztrajanje pri odpravi izpodbijanega akta - procesne predpostavke za ugotovitveno sodbo - tožbeni predlog za ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega akta
Prepoved uresničevanja glasovalnih pravic prevzemnika, ki je dosegel prevzemni prag, nastopi na podlagi samega zakona (prvi odstavek 63. člena ZPre-1). Izpodbijana odločba je zato po svoji naravi deklarativna odločba, ki glede na obstoječe dejansko stanje le ugotavlja nastop pravnih posledic. Takšna odločba je nujno vezana na dejansko in pravno podlago ob njeni izdaji; zato (lahko) sprememba po izdaji odločbe bodisi v dejanski bodisi v pravni podlagi vpliva na njeno veljavnost oziroma učinkovanje. Tega ne spremeni dejstvo, da iz izreka izpodbijane odločbe ne izhaja, da je ponovna pridobitev glasovalnih pravic lahko vezana (tudi) na spremembe v pravni podlagi odločbe.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije - odstop terjatve – časovne meje pravnomočnosti – stranka postopka
Vložniku predloga za dopustitev revizije je bila terjatev tožeče stranke do tožene stranke odplačno odstopljena po izdaji sodbe sodišča prve stopnje, zato ni bil niti ni mogel biti stranka gospodarskega spora. Iz istega razloga se tudi „neposredni pravni učinek“ pravnomočne sodbe na položaj prevzemnika terjatve ne razteza.
Predlogu se delno ugodi in se revizija dopusti o vprašanju, ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko se ni opredelilo do pritožbenih navedb o nesklepčnosti tožbe, v delu, ki se nanaša na višino tožbenega zahtevka.
ZBan člen 48, 49, 55. ZISDU-1 člen 19, 193. URS člen 22.
družba za upravljanje – odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža – finančna trdnost družbe – ogroženost poslovanja – načelo enakosti
Družba lahko pridobi kvalificirani poslovni delež, če je bilo njeno poslovanje v zadnjih treh poslovnih letih uspešno in stabilno (finančna trdnost). Torej a contrario tožena stranka družbi odvzame kvalificirani poslovni delež, če v zadnjih treh poslovnih letih njeno poslovanje ni bilo uspešno in stabilno.
Zakonske ureditve ni mogoče razlagati tako, da mora že priti do ogroženosti poslovanja družbe za upravljanje, torej da morajo te okoliščine že nastopiti. Namen te ureditve oziroma teh določb je v preprečitvi nastanka take situacije, da torej Agencija ukrepa še preden pride do dejanske ogroženosti poslovanja družbe za upravljanje.
Neutemeljeno je tožnikovo sklicevanje na kršitev načela enakosti. Zakoni zavezujejo vsakega posebej in jih mora spoštovati, ne glede na to, ali jih spoštujejo drugi. S sklicevanjem na ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave pa ne more upravičiti zahteve po vzpostavitvi oziroma ohranitvi nezakonitega stanja zgolj zato, ker naj bi do tega prišlo v drugih zadevah.
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen Zakona o pravdnem postopku, je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - opredelitev do pritožbenih navedb – pravica do izjave v postopku - litispendenca – povrnitev škode - odškodnina za odstranjene panoje za jumbo plakate
Iz izpodbijane sodbe izhaja, da se pritožbeno sodišče ni opredelilo do navedb pritožnice, ki opozarjajo na vidike dejanske in pravne narave, ki bi utegnili vplivati na pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločbe.
Izpodbijana (vsebinsko prazna) obrazložitev (ko se je sodišče druge stopnje oprlo na razloge sodišča prve stopnje, h katerim ni imelo ničesar dodati) se prilega zavrnitvi vsake pritožbe.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6, 42, 42/1. ZPre-1 člen 7, 7/2.
prevzemi - zakonski dvig prevzemnega praga – pravni interes za tožbo - izguba pravnega interesa za odpravo izpodbijanega akta – vztrajanje pri odpravi izpodbijanega akta – ugotovitvena sodba v upravnem sporu – procesne predpostavke za ugotovitveno sodbo – tožbeni predlog za ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega akta
Dne 26. 5. 2012 je začel veljati ZPre-1D, ki je spremenil višino prevzemnega praga v ciljni družbi tako, da je 25-odstotni delež nadomestil z 1/3 deležem glasovalnih pravic v ciljni družbi. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da so bile tožnici ter ostale banke, na katere je naslovljena izpodbijana odločba, na dan izdaje odločbe skupaj imetnice 25,49-odstotnega deleža delnic P. z glasovalno pravico. To pa pomeni, da zanje sankcija mirovanja glasovalnih pravic iz prvega odstavka 63. člena ZPre-1, ki je po uveljavitvi novele ZPre-1D vezana na 1/3 delež glasovalnih pravic v ciljni družbi, ne velja več. Zato tudi izpodbijana odločba ni več ovira za uresničevanje glasovalnih pravic tožnic v ciljni družbi.
Z uveljavitvijo novele ZPre-1D je odpadel pravovarstveni interes tožnic za odpravo odločbe o prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic iz delnic ciljne družbe. Ta je bil v odpravi prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic iz delnic P. z oznako X. Ker izpodbijana odločba v času odločanja Vrhovnega sodišča ne omejuje več pravice tožnic, da uresničujeta svoje glasovalne pravice iz spornih delnic, tožnici svojega pravnega položaja z meritorno odločitvijo sodišča (tudi z eventualno odpravo odločbe) ne moreta več izboljšati.
Pravdni stranki sta se dogovorili za indirektni (posredni) leasing, za katerega je značilno, da leasingodajalec ne sodeluje niti pri izbiri predmeta niti pri izbiri njegovega proizvajalca oziroma prodajalca. Zato se v pogodbi zavaruje tako, da rizike, ki izvirajo iz dobavljenega predmeta, prevali na leasingojemalca. Tudi v obravnavanem primeru je v pogodbi izrecno izključena odgovornost leasingodajalca za določene lastnosti ali primernost predmeta, veljavnost teh določb pa za toženca tudi ni bila sporna.
izbrisani – izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev premoženjske škode – odškodnina – zastaranje odškodninske terjatve - zastaralni rok – neustavnost zakona - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zavrnitev dokaznega predloga
Zavrnitev dokazov s strani sodišča prve stopnje ne predstavlja avtomatične kršitve določb pravdnega postopka, saj je to izrecna možnost sodišča prve stopnje v okviru proste dokazne ocene. Neutemeljena zavrnitev dokaza namreč lahko predstavlja relativno kršitev določb pravdnega postopka, vendar pa mora to pritožbeno sodišče šele ugotoviti v okviru pritožbenih navedb.