Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je naziranje pritožbenega sodišča o neobstoju protipravnosti v zvezi s „prvim“ pridržanjem pravilna in ali je višino odškodnine zaradi prisilnega zdravljenja mogoče primerjati z odvzemom osebne svobode v primeru pripora.
Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3, 10. Zakon o obveznim odnosima (ZOO) člen 200. ZOR člen 200. OZ člen 179.
povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - hrvaško pravo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče
Revizijska teza, da so pravila hrvaškega prava, ki se nanašajo na odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, v očitnem nasprotju s pravili slovenskega prava, je neutemeljena. Vsebina določbe 200. člena ZOO (oz. 200. člena ZOR) je namreč enaka vsebini določbe 179. člena OZ. Navedenega pa ne spremeni niti dejstvo, da se po hrvaškem pravu, poleg 200. člena ZOO, kot pomožna pravila uporabljajo tudi Kriteriji.
Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev člen 3, 3/1, 3/2, 3/3.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – veterinarska koncesija – prijava območja opravljanja koncesije – upravna enota - občina
V specifičnih okoliščinah obravnavanega primera, kjer sporna naselja, po (neenotni) teritorialni razdelitvi območij občin in upravnih enot, sodijo v eno upravno enoto, hkrati pa so del občine, ki je del druge upravne enote, se koncesija za območje teh naselij podeli v okviru prijave za območje občine, v katero sporna naselja spadajo.
Z odločbo je bila odločba o nacionalizaciji izrečena za nično, o drugem delu tožničinega zahtevka z dne 25. 4. 1991, torej o zahtevku za vrnitev premoženja oziroma plačila njegove vrednosti, pa ni bilo pravnomočno odločeno do leta 2007. Upoštevajoč, da je zastaranje uvedeno zaradi pasivnosti upnice (katera pa v obravnavani zadevi ni bila pasivna), je materialnopravno pravilno stališče, da zahtevek za vrnitev oziroma nadomestitev vrednosti nacionaliziranega premoženja ni zastaral.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006346
ZKP člen 371, 371/2. KZ člen 219.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - oderuštvo – zakonski znaki kaznivega dejanja – nesorazmerna premoženjska korist – opis kaznivega dejanja
Sodišče se je pri presoji ali je premoženjska korist, ki jo je pridobil obsojeni, sorazmerna z njegovo dajatvijo oziroma primerljiva z običajno premoženjsko koristjo, ki izhaja iz tovrstnih pravnih poslov, pravilno oprlo tudi na določila veljavne zakonodaje.
ZPP člen 98, 98/1, 98/5, 116, 336, 367, 367/3, 383.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije - vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka za vložitev predloga za dopustitev revizije – pooblastilo odvetnika
V postopku dopustitve revizije je načelno mogoča uporaba inštituta vrnitve v prejšnje stanje.
Postopek za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka je del postopka za dopustitev revizije in s tem del revizijskega postopka, zato smiselno veljajo vsa procesna pravila, ki veljajo za revizijski postopek.
ZPP člen 41, 41/2, 44, 44/2, 180, 180/2, 367a, 377.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – nediferenciranost vrednosti spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik tako primarni kot tudi podredni zahtevek uveljavlja zoper tri tožence,
ki niso enotni, temveč (zgolj) formalni sosporniki. Gre torej za subjektivno kumulacijo na pasivni strani, pri čemer je tožnik navedel zgolj en(otn)o vrednost spornega predmeta – ta je nediferencirana.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – veliko sodišče – objektivna nepristranskost sodišča – uslužbenka sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je katera od strank postopka uslužbenec sodišča, sama po sebi še ni tehten razlog za prenos pristojnosti. Ni namreč rečeno, da bo ta okoliščina razlog izločitve prav vseh sodnikov. Z ustrezno organizacijo dela in pravilno razporeditvijo sodnega osebja v zvezi z obravnavano zadevo je mogoče na Okrajnem sodišču v Ljubljani, ki je med največjimi sodišči, zagotoviti, da videz nepristranskosti sojenja ne bo okrnjen.
ZKP člen 201, 201/1-1, 371, 371/1-11, 420, 420/1, 420/5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pripor – odreditev pripora ob izreku sodbe - begosumnost - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa – izčrpanje pravnih sredstev
Nova okoliščina, da je bil obdolženi (nepravnomočno) obsojen na visoko zaporno kazen, ob drugih že obstoječih (je tuj državljan, na Republiko Slovenijo ga nič ne veže, gre za voznika, ki se giblje na območju več držav) utemeljuje sklep, da obstaja realna nevarnost, da bo obtoženec na prostosti zapustil Republiko Slovenijo ter se na takšen način skušal izogniti kazenskemu postopku.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 32, 32/2-7, 57, 481, 481/1. ZIZ člen 168, 168/5.
spor o pristojnosti – tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika v zemljiško knjigo – subjektiviteta pravdnih strank – postopek v gospodarskih sporih
V primeru odločanja o zahtevku po petem odstavku 168. člena ZIZ ne gre za spor o stvarni pravici. Zato prihaja glede na subjektiviteto pravdnih strank (gospodarskih družb) v poštev uporaba pravil o postopku v gospodarskih sporih (prvi odstavek 481. člena ZPP), v katerih so pristojna za odločanje okrožna sodišča (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP) in v katerih za primer, kakršen je obravnavan, ne veljajo pravila o izključni krajevni pristojnosti iz 57. člena ZPP.
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Če revident ne izkaže, da mu bodo zelo hude posledice, ki jih zatrjuje, res nastale, pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ukrep gradbene inšpekcije – poprava pomote – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje – sprememba lastninske pravice na nepremičnini
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, če je predmet spora dovolitev izvršbe odločbe o ukrepu gradbenega inšpektorja.
Če je uveljavljeno pravno vprašanje že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana sodba pa glede tega vprašanja ne odstopa od take sodne prakse, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča
Drugega tehtnega razloga v smislu 67. člena ZPP ne more predstavljati nezadovoljstvo stranke z odločanjem sodišča: v takem primeru ima stranka na voljo zgolj pravna sredstva proti njegovim odločbam (72. člen istega zakona).
V sodbi sodišča prve stopnje ni prepričljivih razlogov za kaznovanje javnega zdravstvenega zavoda – prve toženke. Pri odškodninski odgovornosti izvajalcev zdravstvenih storitev v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki se financirajo v glavnem prek zdravstvene blagajne (iz zdravstvenega zavarovanja), bi kaznovalna odškodnina posredno kaznovala vse potencialne uporabnike zdravstvenih storitev. Opravljanje zdravstvene dejavnosti, ki se zagotavlja v javnem interesu in katerega cilj ni pridobivanje dobička, bi bilo moteno, predvideni posegi, storitve ne bi mogli biti izvedeni zaradi pomanjkanja sredstev.
Odvetnik odškodninsko odgovarja za škodo, če zamudi rok in vloži npr. tožbo po izteku zastaralnega roka, čeprav mu je bilo to pravočasno naročeno. Predpostavka odškodninske odgovornosti odvetnika je, da je bil zahtevek mandanta utemeljen (utemeljenost po podlagi in višini se presojata posebej, sodišče hipotetično presodi, kako bi se postopek s pretežno verjetnostjo končal). Mandant zaradi prepozno vložene pritožbe ne utrpi škode, če je pritožbo šteti za popolnoma brezupno. Glede vzročne zveze mora tožnik (mandant) dokazati dejstvo, da bi spor dobil, če ne bi bilo odvetnikovega nedopustnega ravnanja. Sodišče presodi, ali bi pravočasno vložena pritožba pripeljala do drugačnega rezultata na podlagi veljavnega materialnega prava, ki bi se moralo uporabiti v konkretni zadevi; ali pa bi stranka pravdo vseeno izgubila, tudi če bi odvetnik vložil pritožbo.
Standarda (ne)skrbnosti odvetnika ni mogoče tolmačiti tako široko (nerazumno), da bi imel dolžnost vlagati brezupne pritožbe z namenom zavlačevanja postopka.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega DDV – pogoji za pravico do odbitka – „missing trader“ - objektivne okoliščine, ki kažejo, da je kupec vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufiji
Pravica do odbitka vstopnega DDV je v zadevah, kot je obravnavana, vezana na pogoje, ki jih predpisuje vsakokratni veljavni zakon o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV oziroma ZDDV-1), deloma pa določajo tudi viri prava Evropske unije, med njimi tudi sodbe SEU, izdane v predložitvenih postopkih (234. člen PES oziroma 267. člen PDEU). Iz njih izhaja, da sme davčni zavezanec pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno podani naslednji pogoji: 1) da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca, 2) da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3) da gre za uporabo blaga ali storitev za namene zavezančevih obdavčenih transakcij in 4) da ne gre za goljufijo oziroma zlorabo sistema DDV oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri odbitku, povezana z goljufijo.
zavrženje predloga za odločitev v sporu o pristojnosti – procesni pogoji za odločanje o sporu glede pristojnosti
Ker se doslej še nobeno sodišče formalno ni izreklo za nepristojno za odločanje o obravnavani zadevi in zadeve tudi ni odstopilo kakšnemu drugemu sodišču, Vrhovno sodišče ugotavlja, da spor glede pristojnosti še ni mogel nastati. Zato je bilo treba predlog sodišča zavreči, saj niso izpolnjeni procesni pogoji za odločanje o sporu glede pristojnosti.
pripor – odreditev pripora – utemeljen sum - begosumnost – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Iz dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče, izhaja, da naj bi osumljenec že takoj po storitvi kaznivega dejanja prikril svoje prebivališče oziroma postal nedostopen za državne organe, zato je utemeljeno sklepati, da bi osumljenec na podoben način ravnal tudi v prihodnje.