ZUS-1 člen 64, 64/4, 83, 83/2-2. ZEKom člen 36, 36/1, 38, 38/1, 38/4, 45. ZUP člen 260, 260-9, 267, 267/1, 267/3.
elektronske komunikacije – telekomunikacije – dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje – predlog za obnovo postopka dodelitve radijskih frekvenc – absolutni razlog za obnovo - javni poziv za dodelitev radijskih frekvenc – objava samo v Uradnem listu in ne na spletnih straneh Agencije – predhodno imetništvo enakovrstnih frekvenc kot negativni pogoj – upravičeni predlagatelj obnove – zainteresirana javnost - neizvedba javnega razpisa – pravni interes za vložitev revizije
Sodišče prve stopnje je glede na določbe tretjega odstavka 267. člena ZUP, 9. točke 260. člena ZUP in četrtega odstavka 38. člena ZEKom napačno presojalo izkazanost revidentovega pravnega interesa za vložitev predloga za obnovo preko vprašanja izpolnjevanja pogojev za dodelitev frekvenc in ga ni štelo za upravičenega predlagatelja iz razloga, ker naj zaradi predhodnega imetništva enakovrstnih frekvenc ne bi bil zainteresirana javnost po četrtem odstavku 38. člena ZEKom. Določba četrtega odstavka 38. člena ZEKom namreč ne daje podlage za zaključek, da operater, ki je že imetnik enakovrstnih frekvenc, ne more biti zainteresirana javnost, ker naj do dodatne dodelitve enakovrstnih frekvenc ne bi bil upravičen, ampak je takšen zaključek lahko zgolj posledica politike Agencije, ki v skladu z drugim odstavkom 32. člena ZEKom skrbi za učinkovito in nemoteno uporabo radiofrekvenčnega spektra Republike Slovenije.
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/2, 420, 420/2. ZPol člen 49.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - policijska pooblastila - prikriti preiskovalni ukrepi - dokazni standard - odobritev uporabe ukrepov – pravice obrambe – izvajanje dokazov
Če se sodišče pri svoji presoji na poročila tajnega policijskega sodelavca ni oprlo niti izključno niti v odločilni meri, potem ne gre za bistven obremenilni dokaz, in kršitev pravice do obrambe, ker sodišče tajnega policijskega sodelavca ni zaslišalo, ni podana.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika seznanitev z dokazom – izločitev dokazov – rok za zahtevo za izločitev sodnika – pravica do obrambe z zagovornikom - skrajšani postopek - glavna obravnava – vabilo na glavno obravnavo – pouk obdolžencu – pravice obrambe – prosta presoja dokazov - izvajanje dokazov - dokazni predlog, poslan po pošti
Zgolj dejstvo, da
obdolženec
v postopku ni imel zagovornika, ne pomeni, da ni imel možnosti predlagati izločitve sodnika oziroma opozoriti na okoliščine v zvezi z izločitvijo.
S t
em, ko je obdolženec s pooblastitvijo zagovornice odlašal do zadnjega dne pred razpisanim narokom, čeprav je bil o pravici do zagovornika ter o datumu glavne obravnave pravilno in dovolj zgodaj obveščen, je prevzel tveganje, da se izbrana zagovornica naroka ne bo mogla udeležiti oziroma svoje odsotnosti pravočasno opravičiti.
ukrep gradbene inšpekcije – poprava pomote – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje – sprememba lastninske pravice na nepremičnini
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, če je predmet spora dovolitev izvršbe odločbe o ukrepu gradbenega inšpektorja.
Če je uveljavljeno pravno vprašanje že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana sodba pa glede tega vprašanja ne odstopa od take sodne prakse, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3, 10. Zakon o obveznim odnosima (ZOO) člen 200. ZOR člen 200. OZ člen 179.
povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - hrvaško pravo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče
Revizijska teza, da so pravila hrvaškega prava, ki se nanašajo na odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, v očitnem nasprotju s pravili slovenskega prava, je neutemeljena. Vsebina določbe 200. člena ZOO (oz. 200. člena ZOR) je namreč enaka vsebini določbe 179. člena OZ. Navedenega pa ne spremeni niti dejstvo, da se po hrvaškem pravu, poleg 200. člena ZOO, kot pomožna pravila uporabljajo tudi Kriteriji.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega DDV – pogoji za pravico do odbitka – „missing trader“ - objektivne okoliščine, ki kažejo, da je kupec vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufiji
Pravica do odbitka vstopnega DDV je v zadevah, kot je obravnavana, vezana na pogoje, ki jih predpisuje vsakokratni veljavni zakon o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV oziroma ZDDV-1), deloma pa določajo tudi viri prava Evropske unije, med njimi tudi sodbe SEU, izdane v predložitvenih postopkih (234. člen PES oziroma 267. člen PDEU). Iz njih izhaja, da sme davčni zavezanec pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno podani naslednji pogoji: 1) da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca, 2) da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3) da gre za uporabo blaga ali storitev za namene zavezančevih obdavčenih transakcij in 4) da ne gre za goljufijo oziroma zlorabo sistema DDV oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri odbitku, povezana z goljufijo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – veliko sodišče – objektivna nepristranskost sodišča – uslužbenka sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je katera od strank postopka uslužbenec sodišča, sama po sebi še ni tehten razlog za prenos pristojnosti. Ni namreč rečeno, da bo ta okoliščina razlog izločitve prav vseh sodnikov. Z ustrezno organizacijo dela in pravilno razporeditvijo sodnega osebja v zvezi z obravnavano zadevo je mogoče na Okrajnem sodišču v Ljubljani, ki je med največjimi sodišči, zagotoviti, da videz nepristranskosti sojenja ne bo okrnjen.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - direktna revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker v konkretnem primeru vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR, je dovoljena direktna revizija, predlog za dopustitev revizije pa je revizijsko sodišče zavrglo.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/1, 108/3, 108/5, 108/7. ZUS-1 člen 22, 22/1.
pritožba – odlog oziroma obročno plačilo sodne takse – nepopolna vloga – izjava o premoženjskem stanju – poziv na dopolnitev vloge – zavrženje vloge
Ker pritožnik ni izkazal, da je izjavo o premoženjskem stanju res priložil k pošiljki, s katero je poslal pritožbo z dne 4. 7. 2012, je sodišče prve stopnje v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP, po katerem sodišče nepopolno vlogo, če jo stranka ne dopolni, zavrže, pritožnikovo vlogo pravilno zavrglo.
ZKP člen 75, 75/2, 371, 371/2, 439, 439/2. URS člen 29, 29-2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do obrambe z zagovornikom – preklic pooblastila - skrajšani postopek - vabilo na glavno obravnavo – pouk obdolžencu
Če je obdolženka, opozorjena na pravice in obveznosti, ki ji skladno z določbami ZKP kot obdolženki v kazenskem postopku gredo, svoji odvetnici pooblastilo preklicala, ugovor o kršitvi pravice do obrambe z zagovornikom ne more biti utemeljen.
ZPP člen 371, 371/1. ZZK-1 člen 243, 243/1, 244, 244/1, 244/3. Uredba o preoblikovanju poslovnih enot ter o načinu in pogojih preoblikovanja.
izbrisna tožba – aktivna stvarna legitimacija
Aktivna (stvarna) legitimacija za izbrisno tožbo ni omejena zgolj na osebe, katerih z izpodbijano vknjižbo prizadete pravice na nepremičnini so bile pred to že vpisane v zemljiško knjigo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – hči stečajnega upravitelja z območja pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je stečajni upravitelj A. A. (oče toženke) v tem svojstvu nastopal v nekaj največjih stečajnih postopkih na Okrožnem sodišču v Mariboru, ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje na drugi stopnji v pomenu določbe 67. člena ZPP.
Z odločbo je bila odločba o nacionalizaciji izrečena za nično, o drugem delu tožničinega zahtevka z dne 25. 4. 1991, torej o zahtevku za vrnitev premoženja oziroma plačila njegove vrednosti, pa ni bilo pravnomočno odločeno do leta 2007. Upoštevajoč, da je zastaranje uvedeno zaradi pasivnosti upnice (katera pa v obravnavani zadevi ni bila pasivna), je materialnopravno pravilno stališče, da zahtevek za vrnitev oziroma nadomestitev vrednosti nacionaliziranega premoženja ni zastaral.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006346
ZKP člen 371, 371/2. KZ člen 219.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - oderuštvo – zakonski znaki kaznivega dejanja – nesorazmerna premoženjska korist – opis kaznivega dejanja
Sodišče se je pri presoji ali je premoženjska korist, ki jo je pridobil obsojeni, sorazmerna z njegovo dajatvijo oziroma primerljiva z običajno premoženjsko koristjo, ki izhaja iz tovrstnih pravnih poslov, pravilno oprlo tudi na določila veljavne zakonodaje.
ZKP člen 201, 201/1-1, 371, 371/1-11, 420, 420/1, 420/5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pripor – odreditev pripora ob izreku sodbe - begosumnost - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa – izčrpanje pravnih sredstev
Nova okoliščina, da je bil obdolženi (nepravnomočno) obsojen na visoko zaporno kazen, ob drugih že obstoječih (je tuj državljan, na Republiko Slovenijo ga nič ne veže, gre za voznika, ki se giblje na območju več držav) utemeljuje sklep, da obstaja realna nevarnost, da bo obtoženec na prostosti zapustil Republiko Slovenijo ter se na takšen način skušal izogniti kazenskemu postopku.
zavrženje predloga za odločitev v sporu o pristojnosti – procesni pogoji za odločanje o sporu glede pristojnosti
Ker se doslej še nobeno sodišče formalno ni izreklo za nepristojno za odločanje o obravnavani zadevi in zadeve tudi ni odstopilo kakšnemu drugemu sodišču, Vrhovno sodišče ugotavlja, da spor glede pristojnosti še ni mogel nastati. Zato je bilo treba predlog sodišča zavreči, saj niso izpolnjeni procesni pogoji za odločanje o sporu glede pristojnosti.
mednarodna zaščita – sum zavajanja – malo verjetne in neprepričljive izjave – dokazna ocena – načelo zaslišanja stranke
V obravnavani zadevi so navedene okoliščine stvar dokazne ocene, ki pa jo organ izvede ob odločitvi in predstavi v sami odločbi, na kar pravilno opozarja že tožena stranka. Če je tožena stranka na podlagi dokazne ocene opredelila posamezne izjave kot malo verjetne in neprepričljive, to ne pomeni, da gre za neskladja v izjavah, glede katerih pa bi morala tožena stranka prosilcu dati možnost, da ta neskladja oziroma nekonsistentnosti pojasni oziroma razčisti.