Pravdni stranki sta se dogovorili za indirektni (posredni) leasing, za katerega je značilno, da leasingodajalec ne sodeluje niti pri izbiri predmeta niti pri izbiri njegovega proizvajalca oziroma prodajalca. Zato se v pogodbi zavaruje tako, da rizike, ki izvirajo iz dobavljenega predmeta, prevali na leasingojemalca. Tudi v obravnavanem primeru je v pogodbi izrecno izključena odgovornost leasingodajalca za določene lastnosti ali primernost predmeta, veljavnost teh določb pa za toženca tudi ni bila sporna.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006256
ZKP člen 10, 41, 213c, 371, 371/2, 372, 372-1, 372-3, 372-5. KZ člen 133, 133/1, 133/2, 294.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – disciplinsko kaznovanje pripornika - pravice obrambe – izločitev sodnika – zahteva za izločitev – rok za zahtevo – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – stek kaznivih dejanj - beg osebe, ki ji je vzeta prostost - lahka telesna poškodba – odločba o kazenski sankciji
Pravnomočno končani disciplinski prestopek (zoper pripornika) ni ovira za vodenje kazenskega postopka.
Sila (uporaba moči nasproti drugi osebi z namenom, da ta nekaj stori, opusti ali trpi), ki jo predvideva kaznivo dejanje po 294. členu KZ, je le tista, ki ne dosega praga lahke telesne poškodbe.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice z gradnjo – povrnitev vlaganj v nepremičnino – dobrovernost - zaupanje v zemljiško knjigo – neupravičena pridobitev
Pravilna je odločitev, da so bile pritožbene navedbe tožeče stranke o toženkini slabovernosti prepozne in da tožeča stranka ni uspela izpodbiti dobrovernosti tožene stranke. To pa pomeni, da z zahtevkom za ugotovitev obstoja lastninske pravice zoper toženo stranko ne more uspeti, ker jo varuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
Tožnica je že sama v tožbi navedla, da sta bila obogatena pravna prednika tožene stranke, saj sta dobila vrnjeno nepremičnino večje vrednosti, kot pa jima je bila zaplenjena. Ob ugotovitvi, da je tožena stranka nepremičnino odkupila in upoštevajoč, da tožnica ni niti zatrjevala niti dokazovala, da bi bila kupnina, ki jo je plačala za nepremičnino, nižja od vrednosti nepremičnine, je pravilna odločitev, da tožnica ni izkazala neupravičene obogatitve tožene stranke.
elektronske komunikacije – telekomunikacije – dovoljenost revizije – pravni interes revidenta – združitev postopkov - predlog za obnovo postopka dodelitve radijskih frekvenc - zavrženje predlogov za obnovo tožeče stranke in revidenta
Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožeče stranke (A., d. d.), s katero je le-ta zahtevala, da sodišče prve stopnje ugodi njenemu predlogu za obnovo postopka (in ne revidentovemu) in odpravi izpodbijani sklep Agencije, sodišče prve stopnje ni odločilo o revidentovih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih, ampak o pravicah, obveznostih in pravnih koristih tožeče stranke, zato izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ne posega v revidentov pravni položaj. Zato revident ni izkazal pravnega interesa za vložitev revizije.
Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3, 10. Zakon o obveznim odnosima (ZOO) člen 200. ZOR člen 200. OZ člen 179.
povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - hrvaško pravo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče
Revizijska teza, da so pravila hrvaškega prava, ki se nanašajo na odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, v očitnem nasprotju s pravili slovenskega prava, je neutemeljena. Vsebina določbe 200. člena ZOO (oz. 200. člena ZOR) je namreč enaka vsebini določbe 179. člena OZ. Navedenega pa ne spremeni niti dejstvo, da se po hrvaškem pravu, poleg 200. člena ZOO, kot pomožna pravila uporabljajo tudi Kriteriji.
ukrep gradbene inšpekcije – poprava pomote – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje – sprememba lastninske pravice na nepremičnini
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, če je predmet spora dovolitev izvršbe odločbe o ukrepu gradbenega inšpektorja.
Če je uveljavljeno pravno vprašanje že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana sodba pa glede tega vprašanja ne odstopa od take sodne prakse, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
zavrženje predloga za odločitev v sporu o pristojnosti – procesni pogoji za odločanje o sporu glede pristojnosti
Ker se doslej še nobeno sodišče formalno ni izreklo za nepristojno za odločanje o obravnavani zadevi in zadeve tudi ni odstopilo kakšnemu drugemu sodišču, Vrhovno sodišče ugotavlja, da spor glede pristojnosti še ni mogel nastati. Zato je bilo treba predlog sodišča zavreči, saj niso izpolnjeni procesni pogoji za odločanje o sporu glede pristojnosti.
mednarodna zaščita – sum zavajanja – malo verjetne in neprepričljive izjave – dokazna ocena – načelo zaslišanja stranke
V obravnavani zadevi so navedene okoliščine stvar dokazne ocene, ki pa jo organ izvede ob odločitvi in predstavi v sami odločbi, na kar pravilno opozarja že tožena stranka. Če je tožena stranka na podlagi dokazne ocene opredelila posamezne izjave kot malo verjetne in neprepričljive, to ne pomeni, da gre za neskladja v izjavah, glede katerih pa bi morala tožena stranka prosilcu dati možnost, da ta neskladja oziroma nekonsistentnosti pojasni oziroma razčisti.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika seznanitev z dokazom – izločitev dokazov – rok za zahtevo za izločitev sodnika – pravica do obrambe z zagovornikom - skrajšani postopek - glavna obravnava – vabilo na glavno obravnavo – pouk obdolžencu – pravice obrambe – prosta presoja dokazov - izvajanje dokazov - dokazni predlog, poslan po pošti
Zgolj dejstvo, da
obdolženec
v postopku ni imel zagovornika, ne pomeni, da ni imel možnosti predlagati izločitve sodnika oziroma opozoriti na okoliščine v zvezi z izločitvijo.
S t
em, ko je obdolženec s pooblastitvijo zagovornice odlašal do zadnjega dne pred razpisanim narokom, čeprav je bil o pravici do zagovornika ter o datumu glavne obravnave pravilno in dovolj zgodaj obveščen, je prevzel tveganje, da se izbrana zagovornica naroka ne bo mogla udeležiti oziroma svoje odsotnosti pravočasno opravičiti.
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/2, 420, 420/2. ZPol člen 49.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - policijska pooblastila - prikriti preiskovalni ukrepi - dokazni standard - odobritev uporabe ukrepov – pravice obrambe – izvajanje dokazov
Če se sodišče pri svoji presoji na poročila tajnega policijskega sodelavca ni oprlo niti izključno niti v odločilni meri, potem ne gre za bistven obremenilni dokaz, in kršitev pravice do obrambe, ker sodišče tajnega policijskega sodelavca ni zaslišalo, ni podana.
ZPP člen 98, 98/1, 98/5, 116, 336, 367, 367/3, 383.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije - vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka za vložitev predloga za dopustitev revizije – pooblastilo odvetnika
V postopku dopustitve revizije je načelno mogoča uporaba inštituta vrnitve v prejšnje stanje.
Postopek za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka je del postopka za dopustitev revizije in s tem del revizijskega postopka, zato smiselno veljajo vsa procesna pravila, ki veljajo za revizijski postopek.
Odvetnik odškodninsko odgovarja za škodo, če zamudi rok in vloži npr. tožbo po izteku zastaralnega roka, čeprav mu je bilo to pravočasno naročeno. Predpostavka odškodninske odgovornosti odvetnika je, da je bil zahtevek mandanta utemeljen (utemeljenost po podlagi in višini se presojata posebej, sodišče hipotetično presodi, kako bi se postopek s pretežno verjetnostjo končal). Mandant zaradi prepozno vložene pritožbe ne utrpi škode, če je pritožbo šteti za popolnoma brezupno. Glede vzročne zveze mora tožnik (mandant) dokazati dejstvo, da bi spor dobil, če ne bi bilo odvetnikovega nedopustnega ravnanja. Sodišče presodi, ali bi pravočasno vložena pritožba pripeljala do drugačnega rezultata na podlagi veljavnega materialnega prava, ki bi se moralo uporabiti v konkretni zadevi; ali pa bi stranka pravdo vseeno izgubila, tudi če bi odvetnik vložil pritožbo.
Standarda (ne)skrbnosti odvetnika ni mogoče tolmačiti tako široko (nerazumno), da bi imel dolžnost vlagati brezupne pritožbe z namenom zavlačevanja postopka.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – višina preživnine – vrednost spornega predmeta – dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik ne izpodbija odločitve, da je dolžan plačevati po sodišču odmerjeno preživnino v celoti, a v predlogu ni navedel, v kolikšnem delu odločitev sploh izpodbija, oziroma koliko preživnine je pripravljen plačevati za mladoletnega otroka.
Z izostankom te opredelitve je onemogočen preizkus, ali vrednost izpodbijanega dela sodbe presega spodnji prag, je izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz četrtega odstavka 367. člena ZPP. Te pomanjkljivosti v postopku s predlogom za dopustitev revizije ni mogoče odpraviti. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 377. člena ZPP tožnikov nepopoln predlog za dopustitev revizije zavrglo.
ZPP člen 41, 41/2, 44, 44/2, 180, 180/2, 367a, 377.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – nediferenciranost vrednosti spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik tako primarni kot tudi podredni zahtevek uveljavlja zoper tri tožence,
ki niso enotni, temveč (zgolj) formalni sosporniki. Gre torej za subjektivno kumulacijo na pasivni strani, pri čemer je tožnik navedel zgolj en(otn)o vrednost spornega predmeta – ta je nediferencirana.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča
Drugega tehtnega razloga v smislu 67. člena ZPP ne more predstavljati nezadovoljstvo stranke z odločanjem sodišča: v takem primeru ima stranka na voljo zgolj pravna sredstva proti njegovim odločbam (72. člen istega zakona).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je stranka postopka – prva nasprotna udeleženka – sodnica na sodišču, ki odloča v zadevi na prvi stopnji, predstavlja tehten razlog iz omenjene zakonske določbe, saj bi to dejstvo utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
ZKP člen 359, 359/1-1, 395, 395/1, 420, 420/2, 424, 424/1.
presoja pritožbenih navedb – opis kaznivega dejanja – čas storitve kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Podatki o kraju in času storitve kaznivega dejanja so potrebni za individualizacijo konkretnega kaznivega dejanja, niso pa zakonski znak kaznivega dejanja, čeprav so pomembni iz drugih razlogov (za presojo prepovedi ponovnega sojenja o isti zadevi, za ugotovitev jurisdikcije domačega sodišča, za določitev krajevne pristojnosti sodišča, za zastaranje, za ugotovitev odgovornosti mladostnika in podobno).
Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev člen 3, 3/1, 3/2, 3/3.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – veterinarska koncesija – prijava območja opravljanja koncesije – upravna enota - občina
V specifičnih okoliščinah obravnavanega primera, kjer sporna naselja, po (neenotni) teritorialni razdelitvi območij občin in upravnih enot, sodijo v eno upravno enoto, hkrati pa so del občine, ki je del druge upravne enote, se koncesija za območje teh naselij podeli v okviru prijave za območje občine, v katero sporna naselja spadajo.
izbrisani - izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - odškodnina - zastaranje odškodninske terjatve - zastaralni rok - neustavnost zakona
Revizijsko sodišče je v odločbi II Ips 11/2008 že pojasnilo, da ni nepremagljivih ovir oziroma zadržanja oziroma zastaranja, če uveljavljanju tožbenega zahtevka nasprotuje zakon, ki ga ustavno sodišče še ni razveljavilo ali razglasilo za neustavnega.