ukrep gradbene inšpekcije – dovolitev izvršbe – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje – inšpekcijski zavezanec – prenos lastninske pravice – že rešeno vprašanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, če je predmet spora dovolitev izvršbe odločbe o ukrepu gradbenega inšpektorja.
Če je uveljavljano pravno vprašanje opredeljeno na načelni (splošni) ravni, ki terja splošne odgovore, ne utemeljuje pa njegovega pomena za odločitev v obravnavani zadevi ter za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Pogoj za dovoljenost revizije po tej določbi ZUS-1 tudi ni izpolnjen, če je uveljavljeno pravno vprašanje že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana sodba pa glede tega vprašanja ne odstopa od sodne prakse.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 260, 260-9, 263, 263-5, 280, 280/1.
dovoljenost revizije - subjektivni rok za obnovo postopka – ničnost odločb – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – jasne zakonske določbe – splošno vprašanje - odstop od sodne prakse – zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Pravno vprašanje, ki ni konkretizirano in zato zahteva le splošen odgovor, ki jasno izhaja že iz zakonskega besedila, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni mogoče izkazati s sklicevanjem na odločbo Vrhovnega sodišča, ki temelji na zakonski določbi, katere besedilo ne velja več in se v konkretni zadevi, glede na datum vložitve predloga za obnovo postopka, tudi ne more uporabiti.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso mora revident, ki uveljavlja dovoljenost revizije iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
ZGO-1 člen 66, 66/1. ZGO-1B 125, 125/2. ZPNačrt člen 71, 72. ZV-1 člen 7, 7/1-4. ZZUZIS člen 2, 2/2. ZUS -1 člen 64, 64/1-4, 94, 94/1. Pravilnik o pitni vodi člen 2, 2/1. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih na območju Občine Laško člen 26, 26/3.
dovoljena revizija - gradbeno dovoljenje – minimalna komunalna opremljenost - oskrba z neoporečno pitno vodo – kapnica -ugoditev in tožbi
Prostorski akt predvideva možnost, da si investitor (pod določenimi pogoji) zagotovi oskrbo s pitno vodo tudi s kapnico.
Potrdilo izvajalca poštnih storitev o priporočeni oddaji poštne pošiljke ima značaj javne listine, ki jo izvajalec izda pošiljatelju in s katero ta dokazuje, da je na dan, naveden na potrdilu, na pošto oddal priporočeno pošiljko, naslovljeno na tam navedenega naslovnika. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina nepravilno sestavljena.
Sprejem priporočene pošiljke s strani Pošte kot izvajalca univerzalne poštne storitve, ki ga ta opravi z namenom dostave takšne pošiljke naslovniku, je treba šteti za oddajo poštne pošiljke v smislu določbe drugega odstavka 29. člena ZUS-1. Navedeno pomeni, da se kot oddaja priporočene pošiljke na pošto v smislu navedene določbe ZUS-1 šteje tudi sprejem priporočene pošiljke, ki ga je v obravnavani zadevi Pošta na podlagi pogodbe opravila v prostorih pooblaščenca tožnikov.
ZGO-1 člen 125, 125/2. ZV-1 člen 7/1-4. ZZUZIS člen 2, 2/2. ZUS-1 člen 64, 64/4, 94, 94/1. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo člen 4. Pravilnik o pitni vodi člen 2, 2/1. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za kmetijski prostor Občine Vojnik člen 12.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – lastni vir pitne vode – kapnica – nezmožnost priklopa na vodovodno omrežje - druga oskrba s pitno vodo
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za kmetijski prostor Občine Vojnik predvideva možnost, da si investitor (pod določenimi pogoji) zagotovi oskrbo s pitno vodo tudi drugače, torej tudi s kapnico. To pa sta tožena stranka in sodišče prve stopnje očitno spregledala in teh določb ZGO-1B in Odloka pri svoji odločitvi nista upoštevala.
ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/1, 33, 156, 156/2, 157, 157/1, 178, 178/1. ZMEPIZ člen 50, 50/1.
lastnost zavarovanca – status zavarovanca – vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje – odvetniška dejavnost – odvetnik
V spornem obdobju je bil torej tožnik vpisan v imenik odvetnikov, zato je sodišče utemeljeno presodilo, da je bila s tem podana podlaga za ponovno vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s peto alinejo prvega odstavka 15. člena ZPIZ-1.
Ni mogoče biti sočasno zavarovanec v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju in upravičenec do pravic iz tega zavarovanja.
starostna pokojnina – tuj državljan – pravica do izbire pokojnine – izbira med dvema pokojninama - priznanje pravice v tuji državi
Resda je bila z odločbo Ustavnega sodišča Up-360/05 z dne 2. 10. 2008 ugotovljena kršitev ustavne pravice do pokojnine slovenskemu državljanu, vendar revizijsko sodišče ugotavlja, da državljanstvo nima odločilnega razlikovalnega pomena, saj je bistvo ustavne odločbe v opredelitvi narave pravice do pokojnine. Dejstvo, da tožnik ni državljan Republike Slovenije, ne pomeni, da se učinki navedene odločbe ne morajo raztezati nanj.
krivda - hujša kršitev delovnih obveznosti - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zamolčanje podatkov, pomembnih za opravljanje dela - dolžnost obveščanja
Zamolčanja podatkov, da se je nekoč zdravil zaradi bolezni srca, ob razlogih, da je po preboleli bolezni ves čas opravljal težka dela tudi pri drugih delodajalcih in ni čutil več posledic, pri čemer zdravniško spričevalo vsebuje oceno, da izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za opravljanje del pri toženi stranki, tudi po presoji revizijskega sodišča ni mogoče šteti za nobeno naklepno ali hudo malomarno ravnanje.
Okoliščina, da je tožnik sodnik porotnik na Delovnem sodišču v Celju, predstavlja po presoji Vrhovnega sodišča dovolj tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, zlasti ker gre za sodišče z majhnim številom razpravljajočih sodnic.
ZJU člen 68, 69, 70. ZDR člen 22, 23, 53, 53/3, 77, 77/1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog – projektno delo
Pogodba je bila sklenjena za določen čas zakonito, ni se spremenila v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, čas za katerega je bila sklenjena, pa je potekel 31. 12. 2010. Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena (prvi odstavek 77. člena ZDR). Ker čas trajanja pogodbe ni bil vezan neposredno in izključno na trajanje projekta - in to tudi ni bilo nujno – podaljšanje projekta ne more vplivati na podaljšanje časa, za katerega je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi.
ZPP člen 22, 23, 112, 274, 274/1, 339, 339/1. ZDR člen 204, 204/3.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - uveljavljanje sodnega varstva - rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču
Tožba je bila pristojnemu sodišču odstopljena po poteku prekluzivnega roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR, zato je prepozna. Dejstvo, da velja v delovnih sporih izbirna pristojnost (glede na sedež toženca in glede na kraj, kjer se je delo opravljalo) in da je bila morda tožba vložena celo na pristojno sodišče, odločitve ne spremeni. Sklep o nepristojnosti je namreč pravnomočen, zato vprašanja pristojnosti ni več mogoče odpirati.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – plačilo odškodnine
Zahtevek se ne nanaša na zahtevek za povrnitev škode, ki naj bi jo tožniku povzročili organi ZPIZ z nezakonitim ravnanjem pri odločanju o njegovih pravicah iz zdravstvenega zavarovanja. Zato ne gre za spor iz druge alineje drugega odstavka 7. člena ZDSS-1, temveč za premoženjski (odškodninski) spor med fizičnimi osebami (1. člen ZPP), za rešitev katerega je pristojno redno sodišče.
Posebnost delovnega razmerja kot pogodbenega razmerja je tudi ta, da ima delodajalec možnost enostranskega posega v veljavnost pogodbe o zaposlitvi z njeno odpovedjo, če ugotovi, da obstaja z zakonom določen odpovedni razlog. Zato je treba razlikovati med položajem, ko nastane škoda, ker se obveznosti iz veljavne pogodbe ne izpolnjujejo ali se izpolnjujejo z zamudo ali nepravilno, in položajem, ko nastane škoda zaradi nezakonite odpovedi. Če gre v prvem primeru nedvomno za pogodbeno odškodninsko odgovornost, gre v drugem primeru za deliktno. Odškodninsko odgovornost delodajalca v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi je treba presojati z vidika dogodka, ki je škodo povzročil, in ne z vidika dejstva, da se pogodba ne izpolnjuje (več). Pogodba se ne izpolnjuje več, ker je bila odpovedana, podlaga za odškodnino pa je ugotovitev, da je bila odpovedana nezakonito. Škoda je nastala zaradi nezakonite odpovedi in ne zaradi neizvrševanja pogodbe (ki se tudi v primeru zakonite odpovedi ne bi izvrševala).
Vrhovno sodišče je že v več odločbah zavzelo stališče, da dejansko stanje, ki je podlaga za priznanje pravic oz. za naložitev obveznosti, ne predstavljajo le dejstva, ugotovljena z odločbo, temveč vsa dejstva, ki so nastala do izdaje upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago za odločanje o pravici oz. obveznosti materialnega prava. Če tožena stranka pokojninsko osnovo izračuna napačno, stranka napačna oz. neugotovljena dejstva lahko uveljavlja v pritožbenem postopku ali pa nova dejstva in nove dokaze – nove z vidika stranke in izpodbijane odločbe, ki so obstajali v času prvotnega odločanja, uveljavlja po pravnomočnosti odločbe z izrednim pravnim sredstvom obnovo postopka.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - pravice iz delovnega razmerja – odškodnina - odškodninski spor
Tožnica ne uveljavlja več pravic iz delovnega razmerja, saj ne zatrjuje, da naj bi bila v delovnem razmerju pri toženki, torej ne gre niti za spor med delavcem in delodajalcem. To pa pomeni, da se je Okrajno sodišče v Celju napačno sklicevalo na določbo b. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.
Razumnih razlogov za tak dvom, ali za utemeljeno vzbujanje dvoma o nevtralnosti in neodvisnosti pristojnega sodišča pri strankah tega postopka, tožnik ni ponudil. Med te razloge namreč ne spadajo zatrjevane nepravilnosti, ki naj bi jih storilo sodišče druge stopnje pri odločanju o tožnikovi pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka (s pritožbo je tožnik uspel), oziroma očitane nedoslednosti, ki naj bi jih vseboval sklep sodišča druge stopnje v zvezi s tožnikovim predlogom za popravo pravnomočne sodbe.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zamudna sodba – odgovor na tožbo
Zmotno je stališče revidenta, da izdaja zamudne sodbe v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja ni možna, ker naj ZDSS-1 ne bi predvideval izdaje zamudne sodbe pri zamudi roka za odgovor na tožbo. ZDSS-1 kot specialni predpis sicer res določa poseben (krajši) rok za odgovor na tožbo pri sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja. Vendar s tem niso derogirane določbe o zamudni sodbi, na katere napotuje 19. člen ZDSS-1, ki določa, da se v postopku v delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek (tj. ZPP), če ni z ZDSS-1 določeno drugače.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - razrešitev dekana
Ker rektor Univerze ni organ Republike (34. člen Statuta), je za spore v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo dekana članice (kar je v pristojnosti rektorja Univerze) pristojno delovno in ne upravno sodišče.
ZDR člen 182. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. ZPP člen 380, 380/2.
odškodninska odgovornost člana organa vodenja in nadzora – odškodninska odgovornost poslovodje d.o.o. - delovno razmerje
Primerjava prvega odstavka 182. člena ZDR s prvim in drugim odstavkom 263. člena ZGD-1 pokaže, da je ZGD-1 v tem delu lex specialis. Odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora je strožja kot odškodninska odgovornost ostalih delavcev po 182. členu ZDR, kar je glede na položaj, ki ga zasedajo, razumljivo. Tak je bil tudi položaj toženca, zato bi morali nižji sodišči pri ugotavljanju toženčeve odškodninske odgovornosti izhajati iz 263. člena ZGD-1, saj sklenjena pogodba o zaposlitvi ne pomeni, da je toženec razbremenjen odgovornosti po ZGD-1.