prenehanje delovnega razmerja - sklep o prenehanju delovnega razmerja – ničnost - rok za sodno varstvo
Zahtevek za ugotovitev ničnosti sklepa z dne 12. 2. 1998 (glede prenehanja delovnega razmerja) ob upoštevanju delovne zakonodaje ne pomeni, da bi delavec lahko z navidez drugačnim oblikovanjem zahtevka dejansko obšel prekluzivne roke za sodno varstvo oziroma, da bi to varstvo lahko uveljavljal tudi po pravnomočnosti teh sklepov.
ZGD-1 člen 7. ZDR člen 18, 18/1. OZ člen 69, 70. ZPP člen 8, 347, 355, 358, 379, 379/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – pooblastilo za odpoved – odvetnik – obstoj pooblastilnega razmerja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dokazna ocena – načelo neposrednosti pred sodiščem druge stopnje – prenehanje samostojnega podjetnika – odgovornost fizične osebe
Po izbrisu samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije podjetnik kot fizična oseba še naprej odgovarja za svoje obveznosti tudi iz poslovanja samostojnega podjetnika z vsem svojim premoženjem. Prenehanje dejavnosti samostojnega podjetnika torej ne pomeni tudi prenehanja stranke. Stranka je namreč že od vsega začetka le fizična oseba. S prenehanjem opravljanja gospodarske dejavnosti zato kot fizična oseba ne preneha obstajati in še naprej tudi odgovarja za obveznosti, ki so nastale do trenutka prenehanja opravljanja gospodarske dejavnosti.
Pooblaščenec delodajalca delavcu ni dolžan predložiti pooblastila že ob podaji odpovedi, saj se lahko obstoj pooblastilnega razmerja, v katerem je izražena prava volja delodajalca, dokaže tudi v postopku pred sodiščem. Za odločitev torej ni pomembno, ali je toženec dokazal, da je izpodbijani odpovedi oziroma obvestilu o nameravani odpovedi priložil pooblastilo, temveč dejanski obstoj pooblastilnega razmerja med tožencem in njegovima pooblaščencema.
Sodišče druge stopnje je izven dokaznega zaključka sodišča prve stopnje, da toženec izpodbijani odpovedi oziroma obvestilu o nameravani odpovedi ni priložil pooblastila (ki pa za presojo niti ni odločilno oziroma še ne pomeni, da ni bilo pooblastilnega razmerja), med drugim (kar samo) presodilo tudi, da med tožencem in njegovima pooblaščencema sploh ni bilo pooblastilnega razmerja. S tem je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka (drugi odstavek 370. člena ZPP).
ZPP člen 316. ZDSS-1 člen 41. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-3, 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodba na podlagi pripoznave – pripoznava tožbenega zahtevka - učinki pripoznave - poziv na delo - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Ker je tožena stranka vztrajala pri pripoznavi prvotnega tožbenega zahtevka, da tožniku delovno razmerje dne 28. 2. 2010 ni prenehalo ter še traja, oziroma take pripoznave vse do izdaje sodbe ni preklicala, sodišče utemeljeno ni upoštevalo njenih kasnejših navedb o novi izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Prav tako pa utemeljeno ni sledilo njenemu pobotnemu ugovoru iz naslova prikrajšanja, ker se med trajanjem postopka pred sodiščem prve stopnje tožnik ni vrnil na delo. Dejansko je bilo o tem, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo 28. 2. 2010 in še traja, s strani sodišča odločeno šele z izdajo sodbe prve stopnje. Po stališčih na katere se sklicuje sodišče, pa se delavec v primeru spora o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi v primeru pripoznave zahtevka na delo ni dolžan vrniti vse do izdaje sodbe na podlagi pripoznave oziroma vročitve le-te.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – pisno opozorilo – neizdaja računa stranki – zagovor
Navedeno ni bistveno, ali je bil tožnik z navodilom tožene stranke, da mora pri postrežbi gostov in zaračunavanju napitkov gostom izročiti račun, seznanjen z vročitvijo nepodpisanega izvoda posebnega pravilnika, ali pa bi bil s takim navodilom zgolj ustno seznanjen. Da natakarji pri toženi stranki takih navodil sploh ne bi imeli, pa tožnik ni zatrjeval. S tem, ko v treh ugotovljenih primerih tožnik gostu pri zaračunavanju in plačilu storitve ni izročil računa, je torej kršil navodila tožene stranke, ki so imela tudi sicer podlago v pogojih za njeno zakonito poslovanje.
Pravilno sodišče ugotavlja, da tridnevni rok za pripravo delavca na zagovor iz drugega odstavka 83. člena ZDR ni absolutni pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ob dejstvu, da se tožnik na prekratek rok za podajo zagovora v samem postopku odpovedi ni skliceval, da je zagovor podal in da tudi ni bilo ugotovljeno, da zaradi kršitve navedenega roka delodajalcu ni mogel predočiti dejstev, ki bi bila ovira za podajo sporne odpovedi, sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je ugotovilo, da je bila tožniku zagotovljena pravica do zagovora.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – sprememba dejanskega stanja v pritožbenem postopku - sprememba dokazne ocene pred sodiščem druge stopnje - načelo neposrednosti - načelo neposrednosti pred sodiščem druge stopnje
Ker je sodišče druge stopnje tako v zvezi z zahtevano izobrazbo kot tudi v zvezi z ustreznim delovnim mestom sprejelo zaključke, ki jih sodišče prve stopnje ni, je brez obravnave ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot je ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje. Zato revizija utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
OZ člen 45, 46, 49, 71. ZDR člen 15, 18, 75, 79, 84, 113. ZGD-1 člen 32, 33, 35.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - ničnost - izpodbojnost - napake volje – sindikalni zaupnik - varstvo sindikalnega zaupnika – delodajalec – prokurist – prenos pooblastila
Grožnja z disciplinskim postopkom, odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ovadbo zaradi storjenega kaznivega dejanja ali prigovarjanja oziroma nagovarjanja k odpovedi, ni razlog, ki bi pomenil nedopustno grožnjo (in bi bil z njo povzročen utemeljen strah), bistveno zmoto ali prevaro, ki bi lahko povzročila razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali sporazuma o prenehanju pogodbe.
Posebno varstvo pred odpovedjo ni predvideno v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom, saj varstvo sindikalnih zaupnikov in drugih oseb po 113. členu ZDR v primeru prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki predpostavlja in zahteva soglasja obeh strank, sploh ni potrebno.
Prokurist je upravičen opravljati vsa pravna dejanja, ki spadajo s pravno sposobnost družbe (razen osvojitve in obremenitve nepremičnin, za kar mora biti posebej pooblaščen – 35. člen ZGD-1), torej je pooblaščen tudi za sklepanje sporazumov o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, obenem pa tudi zato, da za sklenitev oziroma podpis takšnega pisnega sporazuma pisno pooblasti nekoga drugega.
ZZVZZ člen 81. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 235, 244.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
začasna nezmožnost za delo - osebni zdravnik - imenovani zdravnik
Revizija pravilno opozarja na to, da časovni okvir, ki omejuje osebnega zdravnika pri ugotavljanju začasne nezmožnosti po 244. členu Pravil ni vezan na datum predhodne ugotovitve imenovanega zdravnika, od kdaj je zavarovanec zmožen za delo (oziroma začasna zadržanost ni več utemeljena), temveč na datum izdaje zadnjega sklepa tega zdravnika, pa še to le v povezavi z nenadnim in nepričakovanim poslabšanjem zdravstvenega stanja.
ZPIZ-1 člen 276, 276/2, 276/4. OZ člen 336, 336/1, 356, 356/2.
začetek teka zastaralnega roka - zastaranje - odškodninska odgovornost zavoda - odškodnina v višini zamudnih obresti
Tudi za odškodnino iz drugega odstavka 276. člena ZPIZ-1 velja splošna določba OZ o začetku teka zastaranja. To je, da zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 336. člena OZ). Iz četrtega odstavka 276. člena ZPIZ-1 pa jasno izhaja, da ima upravičenec (tožnik) pravico terjati plačilo sporne odškodninske terjatve po izteku 60 dni, od kar je tožena stranka plačala denarne dajatve. Gre za specifično ureditev zapadlosti tovrstnega odškodninskega zahtevka. Od tega dne tako teče tudi zastaralni rok, in sicer tako subjektivni kot tudi objektivni iz drugega odstavka 352. člena OZ.
Opustitev izdaje sklepa o predlogu za izločitev (če bi bil ta podan) je procesna kršitev relativnega značaja, ki bi jo moral tožnik glede na določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP uveljavljati takoj, ko je bilo to mogoče. Najkasneje bi to mogel in moral storiti na naroku za glavno obravnavo, na katerem se je glavna obravnava zaključila in na katerem je bilo tudi že jasno, da sodišče sklepa o izločitvi izvedenke ni (ne bo) izdalo.
Tožniku je bila podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z očitkom hujše kršitve delovnih obveznosti, storjene iz hude malomarnosti v smislu določb druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR. Ker je v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi dokazno breme na strani stranke, ki podaja izredno odpoved (drugi odstavek 82. člena ZDR), v tem primeru torej sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je presodilo, da tožena stranka ni dokazala vseh zakonskih elementov odpovednega razloga iz druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, na katerega se je v sporni odpovedi sklicevala.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – rok za vložitev tožbe – rok za sodno varstvo
Če delavec za kršitev pravice (da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom) zve še v času trajanja delovnega razmerja, lahko uveljavlja preoblikovanje v delovno razmerje za nedoločen čas v postopku po prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR. Ne (še) kot sodno varstvo zaradi nezakonitega prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, temveč kot zahtevek za ugotovitev sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZGD-1 člen 54, 54/1, 54/7. ZDS-1 člen 18. Slovenski računovodski standardi (2006) SRS standard 4, 4-1, 10, 10-1, 21, 21-9.
davek od dohodka pravnih oseb – dovoljena revizija zaradi vrednosti spora – odhodki v zvezi s stroški kooperanta - - pomanjkljiva listinska dokumentacija – dolgoročne rezervacije - davčno priznani odhodki – knjiženje zalog nedokončane proizvodnje – verodostojne listine – (ne)obrazloženost sodbe
Iz spornih računov in navzkrižne kontrole pri podizvajalcih obstoj poslovnih dogodkov in njihov obseg ni bil ugotovljen, zato odhodki pravilno niso bili priznani.
Ker ni bila izkazana verjetnost, da bodo revidentu v prihodnosti nastali stroški oziroma potreba po rezerviranju pokrivanja takih stroškov, take rezervacije davčni organ utemeljeno ni upošteval kot davčno priznane odhodke.
Atribut judikatne terjatve je, da ima upnik pravico terjati izpolnitev obveznosti v izvršilnem postopku. Edini razlog, zaradi katerega se upnik odloči za sodno ugotavljanje terjatve, je praviloma njegovo prepričanje, da bo dolžnikovo izpolnitev obveznosti lahko realiziral v izvršilnem postopku. Zato je treba razumeti določbo prvega odstavka 336. člena OZ tako, da pri judikatnih terjatvah zastaranje začne teči prvi dan po izvršljivosti sodne odločbe (glede vseh terjatev, ki so zapadle do navedenega dne).
Jezikovna razlaga prvega odstavka 138. člena KZ-1 pokaže, da je kaznivo prikazovanje ali seznanjanje drugih s posnetkom, narejenim brez soglasja posnete osebe, posnetek pa predstavlja občuten poseg v zasebnost. Protipravnost je posebej navedena v opisu v zvezi z izvajanem slikovnega snemanja (neupravičenega) oziroma fotografiranjem (brez soglasja). Po jezikovni razlagi je jasno, da v takšno inkriminacijo ni zajeta situacija, v kateri gre za snemanje ali slikanje, ki sicer posega v zasebnost, a je storjeno s soglasjem. Argumentum a contrario to pomeni, da seznanjanje drugih s posnetkom, ki sicer občutno posega v zasebnost drugega, pa je bil napravljen s soglasjem slikane osebe, ni kaznivo po členu 138. KZ-1.
dovoljenost revizije – novo pooblastilo – izrecno pooblastilo za prenos pooblastila – zavrženje revizije
Tožničin brat kot tožničin pooblaščenec, ki ni odvetnik, bi potreboval novo in izrecno pooblastilo tožnice za prenos pooblastila za vložitev revizije na odvetniško družbo.
ZPP člen 44, 44/3, 196, 267, 367/2, 377. ZTLR člen 39, 39/1, 42, 42/1.
dovoljenost revizije – ugotovitev obstoja stvarne služnosti po več služečih zemljiščih – navadno sosporništvo na pasivni strani – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
V primeru navadnega sosporništva ali več zahtevkov z različno podlago nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta ne zadošča za dovoljenost revizije, saj se ne ve, v katerem delu in na katerega toženca se nanaša, tako da je položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena. To po ustaljeni sodni praksi pomeni, da si nobena stranka v tem postopku ni zagotovila dovoljenosti revizije.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – odškodninski spor – pravna podlaga tožbenega zahtevka - povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – denarna odškodnina - preklic izjav – zavrženje revizije
Zahtevki na preklic izjav (178. člen OZ) in plačilo denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti (179. člen OZ) imata različno pravno podlago, zato je treba presojati dovoljenost revizije po vrednosti vsakega od njiju.
predlog za dopustitev dopustitev revizije – nediferencirana vrednost spornega predmeta – kumulacija tožbenih zahtevkov – navadno sosporništvo - nepopoln predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev dopustitev revizije
Že iz trditev tožnikov v predlogu za dopustitev revizije izhaja, da so v tožbi za vse zahtevke označili le eno vrednost spornega predmeta, kar za odločitev o dovoljenosti predloga za dopustitev revizije ne zadošča. Glede zahtevkov za ugotovitev lastninske pravice na posameznih delih v korist posameznih pravdnih strank, te niso enotni sosporniki, saj bi lahko bile odločitve o teh zahtevkih različne.
Tožnik je poleg zahtevka za vrnitev darila (pri katerem je navedel vrednost spornega predmeta) naknadno objektivno kumuliral še zahtevek za ugotovitev obsega skupnega premoženja, ki ima drugačno dejansko in pravno podlago kot prvi postavljeni zahtevek. Da bi si tožnik zagotovil pravico do revizije tudi glede naknadno postavljenega zahtevka, bi moral v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP vrednost spornega predmeta določiti za vsak zahtevek posebej, kar pa glede naknadno kumuliranega zahtevka ni storil. Zato je sodišče revizijo glede naknadno kumuliranega zahtevka kot nedovoljeno zavrglo.