UPRAVNI SPOR - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA – JAVNI ZAVODI
VS1013930
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 3, 4, 33, 33/1, 33/2, 36, 36/1-4. ZUP člen 2. ZRTVS-1 člen 1, 2, 26, 26/1, 26/7.
razrešitev člana nadzornega sveta RTV – odločba vlade - izpodbojna tožba - izpodbijani akt ni upravni akt – izvrševanje ustanoviteljski pravic
Ker odločba o razrešitvi člana nadzornega odbora javnega zavoda ni upravni akt in tudi ne drug pravnomočen akt iz 2. člena ZUS-1, je bila tožba pravilno zavržena na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Ob upoštevanju zlasti okoliščine, da se je pravdni postopek, kateremu tožnik očita prekomerno trajanje, pravnomočno zaključil šele 23. 1. 2008, revizijsko sodišče zaključuje, da je od začetka uporabe ZVPSBNO 1. 1. 2007 presoja dovoljenosti in utemeljenosti tožnikovega zahtevka v celoti - z materialnopravnega in s procesnopravnega vidika - podvržena določbam ZVPSBNO.
To stališče je ključno tudi za odločitev revizijskega sodišča. Vodi namreč k zaključku, da revizija ni dovoljena. Po sedmem odstavku 20. člena ZVPSBNO je v sporih za povrnitev škode po ZVPSBNO revizija izključena.
Ob upoštevanju navedenega in zlasti okoliščine, da se je kazenski postopek, kateremu tožnik očita prekomerno trajanje, pravnomočno zaključil šele 6. 12. 2007, revizijsko sodišče zaključuje, da je od začetka uporabe ZVPSBNO 1. 1. 2007 presoja dovoljenosti in utemeljenosti tožnikovega zahtevka v celoti - z materialnopravnega in s procesnopravnega vidika - podvržena določbam ZVPSBNO.
To stališče je ključno tudi za odločitev revizijskega sodišča. Vodi namreč k zaključku, da revizija ni dovoljena. Po sedmem odstavku 20. člena ZVPSBNO je v sporih za povrnitev škode po tem zakonu revizija izključena.
ZPP člen 377, 384, 384/1. ZVPSBNO člen 15, 15/1, 19, 19/1, 20, 20/7. URS člen 15, 15/4.
povrnitev nepremoženjske škode - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodnina - pravna podlaga – uporaba ZVPSBNO - dovoljenost revizije – zavrženje revizije
V tej zadevi je treba uporabiti materialnopravne določbe in procesnopravne določbe ZVPSBNO. Do drugačnega zaključka ne pripelje niti okoliščina, da je tožnica tožbo v tej zadevi vložila pred 1. 1. 2007. ZVPSBNO v prehodni določbi 28. člena določa le, da se začne uporabljati s 1. 1. 2007. Ob odsotnosti drugih prehodnih določb ZVPSBNO tako ne izključuje uporabe svojih procesnih določb niti v pravdnih postopkih, ki so bili začeti pred 1. 1. 2007, če stranke v njih uveljavljalo odškodninske zahtevke z materialnopravnim temeljem v njegovih določbah.
To stališče je ključno tudi za odločitev revizijskega sodišča. Vodi namreč k zaključku, da revizija ni dovoljena. Po sedmem odstavku 20. člena ZVPSBNO je v sporih za povrnitev škode po ZVPSBNO revizija izključena.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Spor o obliki vračanja premoženja v denacionalizacijskem postopku (revidentka izpodbija pravilnost ugotovitve obstoja ovir za vračilo premoženja v naravi, ne pa tudi višine odškodnine v obliki obveznic SOD), ni spor o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Z navedbo, da se v tej zadevi obravnavajo temeljni koncepti stvarnega in obligacijskega prava in da gre za materialnopravna vprašanja pravilne uporabe 16. in 32. člena ZDen, revidentka ni opredelila konkretnega materialnopravnega vprašanja, ki naj bi bilo v obravnavani zadevi pomembno za odločitev in v zvezi s katerim naj bi sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Takšnega pravnega vprašanja tudi ni izpostavila v nadaljevanju revizije, čeprav je to sicer napovedala v njenem uvodnem delu, v katerem utemeljuje obstoj pogojev za njeno dovoljenost. Ni pa naloga Vrhovnega sodišča, da med revizijskimi razlogi in navedbami išče in nato samo kot pomembno izpostavlja pravno vprašanje oziroma pravna vprašanja, ki naj bi utemeljevala dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Upoštevaje, da ima v denacionalizaciji konstitutivne učinke pridobitve lastninske pravice pravnomočna odločba o denacionalizaciji, vpis v zemljiško knjigo pa je le deklaratorne narave, in da je bila odločba o denacionalizaciji, ki je bila podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo v korist revidentke v delu, ki se nanaša na obravnavano nepremičnino, odpravljena, gre tudi v konkretnem primeru za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica). Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča pa revidentka samo s sklicevanjem na nepridobitev te pravice ne more izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
kršitev kazenskega zakona – pogojna obsodba – preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti
V primeru neizpolnitve naloženih obveznosti sodišče nima možnosti iz četrtega odstavka 52. člena, ko gre za primere fakultativnega odločanja o preklicu pogojne obsodbe v zvezi z novo storjenim kaznivim dejanjem.
Vrednost spornega predmeta pa se določi po stanju ob vložitvi tožbe, zato je ta trenutek odločilen tudi za presojo, katere od zahtevanih periodičnih terjatev so bodoče. Ta pravila veljajo tudi za ugotavljanje dovoljenosti revizije, le da se upošteva vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (367. člen ZPP).
ZIZ člen 15, 35, 35/2, 100, 136. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – več sredstev izvršbe – krajevna pristojnost – ustalitev pristojnosti – sedež dolžnika
Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva.
dovoljenost revizije – zelo hude posledice – davčna izvršba
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Zelo hude posledice so nedoločen pravni pojem, ki ga je treba presojati v vsakem primeru posebej. Revident mora obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZFO člen 22. ZFO-1 člen 36. ZSZ/84 člen 62. ZDavP-1 člen 32, 395, 396. ZDavP-2 člen 403, 404. ZUP člen 42, 43.
zavrženje tožbe – pravni interes – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – stranki davčnopravnega razmerja
Čeprav je na podlagi ZFO (oziroma ZFO-1) občina prejemnica NUSZ, pa ji to ne daje pravice do sodelovanja v postopku odmere oziroma vračila NUSZ kot stranki oziroma stanski udeleženki.
SZ člen 117. UZITUL člen 16, 16/2. Sporazum o vprašanjih nasledstva (MSVN) Priloga G, člen 6.
privatizacija stanovanj – pravica od odkupa stanovanja – pogoji za odkup stanovanja – imetništvo stanovanjske pravice - državljanstvo RS – tujci – državljanstvo SFRJ
Pravica zahtevati odkup stanovanja je pripadala le tistim osebam, ki so ob uveljavitvi SZ/91 (19. 10. 1991) imele stanovanjsko pravico in so izpolnjevale pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah na območju RS t.j. državljanstvo RS oz. vzajemnost.
Določbe 6. člena Priloge G MSVN ni mogoče razumeti tako, da se omogoči odkup stanovanja po 117. členu SZ/91 tudi osebam, ki bo uveljavitvi SZ/91 niso izpolnjevale pogojev za odkup.
ZIZ člen 15, 40c, 40c/3, 44, 44/4, 45, 45/4. ZPP člen 22, 25, 25/2.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – izvršba na podlagi verodostojne listine – postopek po pravnomočnosti sklepa o izvršbi – prebivališče dolžnika
V obravnavani zadevi je bi na podlagi popravljenega in dopolnjenega predloga za izvršbo izdan sklep o izvršbi zoper dolžnico z navedenim stalnim prebivališčem v L., dovoljena je bila izvršba na denarno terjatev dolžnice in odločeno je bilo, da bo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi izvršilni postopek vodilo in v njem odločalo Okrajno sodišče v Ljubljani. Glede na te podatke se Okrajno sodišče v Ljubljani z novim sklepom ni več moglo izreči, da ni krajevno pristojno za odločanje v tej izvršilni zadevi.
URS člen 14, 22. ZDDV člen 27, 27/1-2, 27/2, 27/3, 40, 40/2, 44, 44/1-2. ZPP člen 339, 339/2-8. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 85, 85/2.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek na dodano vrednost – pogoji za odbitek vstopnega DDV – investicijski stroški za nepremičnino – obdavčljiva dejavnost – najem nepremičnine kot oproščena dejavnost – pravica do izbire za obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami – skupna izjava o obdavčljivosti – popravek odbitka DDV – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji – obrazloženost sodbe – načelo kontradiktornosti
Odbitek DDV se praviloma prizna le v povezavi z opravljanjem obdavčene dejavnosti zavezanca, kar pomeni, da odbitka DDV ni mogoče uveljavljati za dejavnosti, ki so oproščene plačila DDV v skladu z ZDDV.
Ker je revident gradil in obnavljal nepremičnino z namenom oddajanja te nepremičnine v najem, ki je na podlagi 2. točke prvega odstavka 27. člena ZDDV (praviloma) oproščena dejavnost, ni pa izkazal, da bi v letu 2003, ko je odbijal vstopni DDV, s katerim koli najemnikom pred opravljeno transakcijo pristojnemu davčnemu organu podala skupno izjavo, da sta se dogovorila, da bosta transakcijo obravnavala kot obdavčeno, je pravilen zaključek davčnih organov in prvostopenjskega sodišča, da revident v letu 2003 ni izpolnjeval pogojev za odbitek vstopnega DDV na podlagi 40. člena ZDDV.
Ob upoštevanju zlasti okoliščine, da se je zapuščinski postopek, kateremu tožnika očitata prekomerno trajanje, pravnomočno zaključil šele 12. 7. 2007, revizijsko sodišče zaključuje, da je od začetka uporabe ZVPSBNO 1. 1. 2007 presoja dovoljenosti in utemeljenosti zahtevkov tožnikov v celoti - z materialnopravnega in s procesnopravnega vidika - podvržena določbam ZVPSBNO.
To stališče je ključno tudi za odločitev revizijskega sodišča. Vodi namreč k zaključku, da revizija ni dovoljena. Po sedmem odstavku 20. člena ZVPSBNO je v sporih za povrnitev škode po ZVPSBNO revizija izključena.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - izvajanje dokazov - pravice obrambe
Pravilo iz tretjega odstavka 397. člena ZKP (da mora sodišče prve stopnje po razveljavitvi sodbe opraviti vsa procesna dejanja in pretresti vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje) je treba razlagati vsebinsko - če je sodišče že pretreslo vsa sporna vprašanja, oziroma ugotovilo pravno relevantna dejstva z izvedbo nekaj od predlaganih dokazov, ne bo izvajalo dokazov še v naprej, če ugotovi, da je izvedba vseh dokazov očitno nepotrebna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – skupna prostorska lokacija sodišč - sodnik kot zakonec stranke v postopku – objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je stranka postopka mož okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu (torej drugem sodišču), ni tehten razlog za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0016209
OZ člen 82, 82/2, 83.
zahteva za varstvo zakonitosti – zavarovalna pogodba – splošni pogoji za nezgodno zavarovanje – razlaga pogodbe – razlaga splošnih zavarovalnih pogojev
Sodišče druge stopnje je z razlago, da se funkcionalna nezmožnost ugotavlja le pri taksativno naštetih telesnih delih in organih v 1. točki drugega odstavka 5. člena Splošnih pogojev, zmotno uporabilo materialno pravo (pogodbena in zakonska določila).