Jezikovna razlaga prvega odstavka 138. člena KZ-1 pokaže, da je kaznivo prikazovanje ali seznanjanje drugih s posnetkom, narejenim brez soglasja posnete osebe, posnetek pa predstavlja občuten poseg v zasebnost. Protipravnost je posebej navedena v opisu v zvezi z izvajanem slikovnega snemanja (neupravičenega) oziroma fotografiranjem (brez soglasja). Po jezikovni razlagi je jasno, da v takšno inkriminacijo ni zajeta situacija, v kateri gre za snemanje ali slikanje, ki sicer posega v zasebnost, a je storjeno s soglasjem. Argumentum a contrario to pomeni, da seznanjanje drugih s posnetkom, ki sicer občutno posega v zasebnost drugega, pa je bil napravljen s soglasjem slikane osebe, ni kaznivo po členu 138. KZ-1.
dovoljenost revizije – novo pooblastilo – izrecno pooblastilo za prenos pooblastila – zavrženje revizije
Tožničin brat kot tožničin pooblaščenec, ki ni odvetnik, bi potreboval novo in izrecno pooblastilo tožnice za prenos pooblastila za vložitev revizije na odvetniško družbo.
Tožnik je poleg zahtevka za vrnitev darila (pri katerem je navedel vrednost spornega predmeta) naknadno objektivno kumuliral še zahtevek za ugotovitev obsega skupnega premoženja, ki ima drugačno dejansko in pravno podlago kot prvi postavljeni zahtevek. Da bi si tožnik zagotovil pravico do revizije tudi glede naknadno postavljenega zahtevka, bi moral v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP vrednost spornega predmeta določiti za vsak zahtevek posebej, kar pa glede naknadno kumuliranega zahtevka ni storil. Zato je sodišče revizijo glede naknadno kumuliranega zahtevka kot nedovoljeno zavrglo.
predlog za dopustitev dopustitev revizije – nediferencirana vrednost spornega predmeta – kumulacija tožbenih zahtevkov – navadno sosporništvo - nepopoln predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev dopustitev revizije
Že iz trditev tožnikov v predlogu za dopustitev revizije izhaja, da so v tožbi za vse zahtevke označili le eno vrednost spornega predmeta, kar za odločitev o dovoljenosti predloga za dopustitev revizije ne zadošča. Glede zahtevkov za ugotovitev lastninske pravice na posameznih delih v korist posameznih pravdnih strank, te niso enotni sosporniki, saj bi lahko bile odločitve o teh zahtevkih različne.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – odškodninski spor – pravna podlaga tožbenega zahtevka - povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – denarna odškodnina - preklic izjav – zavrženje revizije
Zahtevki na preklic izjav (178. člen OZ) in plačilo denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti (179. člen OZ) imata različno pravno podlago, zato je treba presojati dovoljenost revizije po vrednosti vsakega od njiju.
ZIZ člen 15, 35, 35/2, 100, 136. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – več sredstev izvršbe – krajevna pristojnost – ustalitev pristojnosti – sedež dolžnika
Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva.
kršitev kazenskega zakona – lažni stečaj – zakonski znaki kaznivega dejanja – stečaj - zastaranje – začetek teka zastaralnega roka
Zastaranje kazenskega pregona za kaznivo dejanje lažnega stečaja ne more začeti teči pred povzročitvijo stečaja, ki je zakonski znak kaznivega dejanja.
Načelno mnenje Komisije za preprečevanje korupcije ni posamični akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Ker pa gre za varstvo osebnostnih pravic, za tako obliko varstva pa je pristojno civilno sodstvo, upravno sodstvo za tak spor ni pristojno.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-3. ZGO-1 člen 96, 96/2. ZUP člen 43.
dovoljenost revizije – uporabno dovoljenje – stranka – stranski udeleženec – pravno vprašanje izpostavljeno na načelni ravni - jasno zakonsko besedilo – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Odgovor na načelno vprašanje, ali se lahko postopka izdaje uporabnega dovoljenja poleg investitorja udeležujejo tudi stranski udeleženci, je mogoč že z branjem zakonskega besedila določbe 96. člena ZGO-1 in 42. ter 43. člena ZUP, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti tudi izkazane in ne samo zatrjevane.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZVojI člen 87, 87/1. ZUP člen 50, 50/1.
dovoljenost revizije – vojni invalidi - pomembno pravno vprašanje – dodatek za pomoč in postrežbo – narava pravice - prenosljivost pravice – jasna zakonska določba – vstop v postopek – nadaljevanje postopka
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanje razlage zakonske določbe, ki je jasna in ne potrebuje dodatne razlage, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 27, 27/3, 64, 64/1-3, 75, 75/2, 85, 85/1-1. ZUP člen 237, 237/2-3, 260, 260-9.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – obnova upravnega postopka po 9. točki 260. člena ZUP - pravica do izjave v obnovljenem postopku – bistvena kršitev pravil upravnega postopka – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Organ, ki v denacionalizacijskem postopku, obnovljenem po 9. točki 260. člena ZUP, ni izvedel nobenega dejanja in tako revidentkini pravni prednici ni dal možnosti, da se pred izdajo odločbe kot zavezanka izjavi o pravno odločilnih dejstvih in dokazih, zlasti pa o ovirah za vračanje v naravi, je zagrešil v tožbi očitano absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Sodišče prve stopnje, ki navedene absolutne bistvene kršitve pravil upravnega postopka (tretji odstavek 27. člena ZUS-1) ni odpravilo, je zato nepravilno uporabilo določbo 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega odstavka 75. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 85. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZPNačrt člen 2, 2/1-24.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – stavbno zemljišče - jasno zakonsko besedilo - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, na katere je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila in ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem. Tako je tudi zastavljeno pravno vprašanje, saj je nanj mogoče odgovoriti že z branjem določb 24. točke prvega odstavka 2. člena ZPNačrt in petega odstavka 127. člena ZGO-1B, iz katerih izhaja, da stavbno zemljišče poleg zemljišča, na katerem stoji objekt (fundus), vključuje tudi zemljišče, na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso, po kateri mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati, revident z navedbami o zmanjšani vrednosti zemljišča ni izkazal zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije – obveznost ni izražena v denarni vrednostni - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Spor o zakonitosti inšpekcijske odločbe, ki nalaga odstranitev nelegalne gradnje, ni spor, v katerem bi bila obveznost stranke izražena v denarni vrednosti v smislu 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker revidentka pomembnega pravnega vprašanja ni definirala in izpostavila, uveljavljanega pogoja za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.
Da bi bil izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, bi morala revidentka, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanjo zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
podaljšanje poskusnega obratovanja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - splošno vprašanje na načelni ravni
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo le na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila.
pravni interes - dopustnost upravnega spora – poseg v pravico ali osebno korist – že odpravljena odločba v času odločanja sodišča
Sodišče tožbo zavrže, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 279, 279/1-1, 279/1-5.
ničnost odločbe o nacionalizaciji – dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme – pravno vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve – izpodbijana odločitev ne odstopa od prakse vrhovnega sodišča
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila. Takšno je glede na jasno določbo 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP tudi vprašanje veljavnosti splošnih pravnih predpisov in na njihovi podlagi sprejetih posamičnih upravnih aktov na ozemlju cone B nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja v času do začetka veljavnosti Zakona o veljavi ustave, zakonov in drugih zveznih predpisov na ozemlju, na katero se je z mednarodnim sporazumom razširila civilna uprava Federativne ljudske republike Jugoslavije, ki ga zastavlja revidentka.
Revizija tudi ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki so že rešena v sodni praksi Vrhovnega sodišča in od katerih izpodbijana odločitev ne odstopa. Takšno je tudi pravno vprašanje nedovoljenih ravnanj v smislu določbe 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, v zvezi s katerim je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča uveljavljeno stališče, da gre za takšna ravnanja, kadar gre za ravnanje drugih oseb (in ne organa), upravna odločba pa je izdana zaradi takšnega nedovoljenega ravnanja.
ZMZ člen 28, 55, 55/1-5, 55/1-6. ZUS-1 člen 76, 63, 63/1.
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času – onemogočanje odstranitve iz države - subsidiarna zaščita – očitno neutemeljena prošnja
Če bi tožnik mednarodno zaščito res potreboval, bi zanjo takoj zaprosil, sam pa je navajal, da ga na Hrvaškem čaka prestajanje zaporne kazni. Romska narodnost sama po sebi ni razlog za subsidiarno zaščito.
dovoljenost revizije – ugotovitev državljanstva – vrednostni kriterij – odstop od sodne prakse - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice – posledice v drugem postopku
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena, če ne gre za akt, v katerem je pravica ali obveznost izražena v denarju.
Brez natančno in konkretno postavljenega pomembnega pravnega vprašanja (oziroma vprašanja, ki je v obravnavani zadevi bistveno za odločitev) pa ni mogoča presoja uveljavljanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
Zatrjevanje povezanosti konkretnega upravnega spora (ugotovitve državljanstva) z denacionalizacijskim zahtevkom ne pomeni pravnega standarda zelo hudih posledic, zlasti ob upoštevanju, da gre pri denacionalizacijskem zahtevku za pričakovanje morebitne pridobitve nekega novega premoženja.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – razlastitev na podlagi 19. člena ZJC-B – zakonitost odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest – vprašanje ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena, če ne gre za akt, v katerem je pravica ali obveznost izražena v denarju.
Ker iz upravnih spisov izhaja, da je bil pravni status zemljišč v revidentovi lasti že od leta 1998 pa do uveljavitve ZJC-B (ki je začel veljati 19. 10. 2005) enak (ves čas gre za razglašeno javno pot), domnevna (ne)zakonitost odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest iz leta 2008, ki je le nadomestil prejšnji odlok iz leta 2005, ta pa še prejšnjega iz leta 1998, v razlastitvenem postopku na podlagi 19. člena ZJC-B, ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj na odločitev ne vpliva.
povrnitev škode - odgovornost države za delo inšpektorja – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – ravnanje državnega organa v skladu z zakonom
Ravnanje inšpektorice v skladu s predpisi ne more imeti za posledico odškodninske odgovornosti tožene stranke.