odgovornost države – izbrisani – povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strahu - protipravnost - zastaranje odškodninske terjatve – kdaj začne zastaranje teči – zadržanje zastaranja – nepremagljive ovire
Iz pravil o začetku teka subjektivnega zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah (po ZOR) ne izhaja vezanost na dejstvo odprave protipravnega ravnanja.
kršitev kazenskega zakona – lažni stečaj – zakonski znaki kaznivega dejanja – stečaj - zastaranje – začetek teka zastaralnega roka
Zastaranje kazenskega pregona za kaznivo dejanje lažnega stečaja ne more začeti teči pred povzročitvijo stečaja, ki je zakonski znak kaznivega dejanja.
Vrednost spornega predmeta se določi po stanju ob vložitvi tožbe, zato je ta trenutek odločilen tudi za presojo, katere od zahtevanih periodičnih terjatev so bodoče.
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO – OKOLJSKO PRAVO
VS1013909
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (2006) člen 5, 5/3.
ukrep inšpekcije za okolje – odlaganje obdelanih odpadkov na odlagališču – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Z vprašanjem, ki ni izpostavljeno na zahtevani način, in z vprašanjem, ki ni pravno, temveč dejansko vprašanje, revident ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Upoštevanje dejanske ugotovitve, ki jih tožnik nedopustno izpodbija, je materialnopravno pravilna presoja, da nesporazuma med pravdnima strankama ni bilo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006203
ZKP člen 371, 371/1-8, 372, 372-4, 395, 395/1. KZ-1 člen 186, 186/1.
Mednarodna konvencija proti uporabi nedovoljenih snovi v športu.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - izločitev izvedenca - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - neupravičena proizvodnja in promet z nedovoljenimi snovmi v športu
Konvencija proti uporabi nedovoljenih snovi v športu je predpis, ki v naši nacionalni zakonodaji veljavno določa, katere so prepovedane snovi v športu, ki jih kot zakonski znak določa prvi odstavek 186. člena KZ-1.
V obravnavanem primeru se vrednosti nedenarnih zahtevkov ne seštevajo, ker gre za zahtevke iz tožbe in zahtevke iz nasprotne tožbe, zahtevka iz nasprotne tožbe pa tudi ne temeljita na isti dejanski in pravni podlagi: medtem ko prvotni zahtevek obsega premoženje, ki sta ga stranki pridobili z delom v času trajanja zakonske skupnosti, razširjeni zahtevek obsega premoženje, ki ga je tožnica pridobila kasneje, enak premoženjski režim pa toženec zatrjuje, sklicujoč se na pravilo realne subrogacije. Različni pa sta ne le dejanska in pravna podlaga zahtevkov, temveč so različna tudi pravna vprašanja, od rešitve katerih je odvisna odločitev o teh zahtevkih, poleg tega pa med njima ni takšne povezanosti, da bi bila odločitev o enem odvisna od odločitve o drugem zahtevku.
podaljšanje poskusnega obratovanja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - splošno vprašanje na načelni ravni
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo le na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije – obveznost ni izražena v denarni vrednostni - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Spor o zakonitosti inšpekcijske odločbe, ki nalaga odstranitev nelegalne gradnje, ni spor, v katerem bi bila obveznost stranke izražena v denarni vrednosti v smislu 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker revidentka pomembnega pravnega vprašanja ni definirala in izpostavila, uveljavljanega pogoja za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.
Da bi bil izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, bi morala revidentka, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanjo zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
Načelno mnenje Komisije za preprečevanje korupcije ni posamični akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Ker pa gre za varstvo osebnostnih pravic, za tako obliko varstva pa je pristojno civilno sodstvo, upravno sodstvo za tak spor ni pristojno.
dovoljenost revizije – ugotovitev državljanstva – vrednostni kriterij – odstop od sodne prakse - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice – posledice v drugem postopku
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena, če ne gre za akt, v katerem je pravica ali obveznost izražena v denarju.
Brez natančno in konkretno postavljenega pomembnega pravnega vprašanja (oziroma vprašanja, ki je v obravnavani zadevi bistveno za odločitev) pa ni mogoča presoja uveljavljanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
Zatrjevanje povezanosti konkretnega upravnega spora (ugotovitve državljanstva) z denacionalizacijskim zahtevkom ne pomeni pravnega standarda zelo hudih posledic, zlasti ob upoštevanju, da gre pri denacionalizacijskem zahtevku za pričakovanje morebitne pridobitve nekega novega premoženja.
ZMZ člen 28, 55, 55/1-5, 55/1-6. ZUS-1 člen 76, 63, 63/1.
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času – onemogočanje odstranitve iz države - subsidiarna zaščita – očitno neutemeljena prošnja
Če bi tožnik mednarodno zaščito res potreboval, bi zanjo takoj zaprosil, sam pa je navajal, da ga na Hrvaškem čaka prestajanje zaporne kazni. Romska narodnost sama po sebi ni razlog za subsidiarno zaščito.
ZUS-1 člen 27, 27/3, 64, 64/1-3, 75, 75/2, 85, 85/1-1. ZUP člen 237, 237/2-3, 260, 260-9.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – obnova upravnega postopka po 9. točki 260. člena ZUP - pravica do izjave v obnovljenem postopku – bistvena kršitev pravil upravnega postopka – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Organ, ki v denacionalizacijskem postopku, obnovljenem po 9. točki 260. člena ZUP, ni izvedel nobenega dejanja in tako revidentkini pravni prednici ni dal možnosti, da se pred izdajo odločbe kot zavezanka izjavi o pravno odločilnih dejstvih in dokazih, zlasti pa o ovirah za vračanje v naravi, je zagrešil v tožbi očitano absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Sodišče prve stopnje, ki navedene absolutne bistvene kršitve pravil upravnega postopka (tretji odstavek 27. člena ZUS-1) ni odpravilo, je zato nepravilno uporabilo določbo 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega odstavka 75. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 85. člena ZUS-1.
pravni interes - dopustnost upravnega spora – poseg v pravico ali osebno korist – že odpravljena odločba v času odločanja sodišča
Sodišče tožbo zavrže, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZVojI člen 87, 87/1. ZUP člen 50, 50/1.
dovoljenost revizije – vojni invalidi - pomembno pravno vprašanje – dodatek za pomoč in postrežbo – narava pravice - prenosljivost pravice – jasna zakonska določba – vstop v postopek – nadaljevanje postopka
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanje razlage zakonske določbe, ki je jasna in ne potrebuje dodatne razlage, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-3. ZGO-1 člen 96, 96/2. ZUP člen 43.
dovoljenost revizije – uporabno dovoljenje – stranka – stranski udeleženec – pravno vprašanje izpostavljeno na načelni ravni - jasno zakonsko besedilo – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Odgovor na načelno vprašanje, ali se lahko postopka izdaje uporabnega dovoljenja poleg investitorja udeležujejo tudi stranski udeleženci, je mogoč že z branjem zakonskega besedila določbe 96. člena ZGO-1 in 42. ter 43. člena ZUP, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti tudi izkazane in ne samo zatrjevane.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZPNačrt člen 2, 2/1-24.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – stavbno zemljišče - jasno zakonsko besedilo - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, na katere je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila in ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem. Tako je tudi zastavljeno pravno vprašanje, saj je nanj mogoče odgovoriti že z branjem določb 24. točke prvega odstavka 2. člena ZPNačrt in petega odstavka 127. člena ZGO-1B, iz katerih izhaja, da stavbno zemljišče poleg zemljišča, na katerem stoji objekt (fundus), vključuje tudi zemljišče, na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso, po kateri mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati, revident z navedbami o zmanjšani vrednosti zemljišča ni izkazal zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – razlastitev na podlagi 19. člena ZJC-B – zakonitost odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest – vprašanje ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena, če ne gre za akt, v katerem je pravica ali obveznost izražena v denarju.
Ker iz upravnih spisov izhaja, da je bil pravni status zemljišč v revidentovi lasti že od leta 1998 pa do uveljavitve ZJC-B (ki je začel veljati 19. 10. 2005) enak (ves čas gre za razglašeno javno pot), domnevna (ne)zakonitost odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest iz leta 2008, ki je le nadomestil prejšnji odlok iz leta 2005, ta pa še prejšnjega iz leta 1998, v razlastitvenem postopku na podlagi 19. člena ZJC-B, ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj na odločitev ne vpliva.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 279, 279/1-1, 279/1-5.
ničnost odločbe o nacionalizaciji – dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme – pravno vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve – izpodbijana odločitev ne odstopa od prakse vrhovnega sodišča
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila. Takšno je glede na jasno določbo 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP tudi vprašanje veljavnosti splošnih pravnih predpisov in na njihovi podlagi sprejetih posamičnih upravnih aktov na ozemlju cone B nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja v času do začetka veljavnosti Zakona o veljavi ustave, zakonov in drugih zveznih predpisov na ozemlju, na katero se je z mednarodnim sporazumom razširila civilna uprava Federativne ljudske republike Jugoslavije, ki ga zastavlja revidentka.
Revizija tudi ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki so že rešena v sodni praksi Vrhovnega sodišča in od katerih izpodbijana odločitev ne odstopa. Takšno je tudi pravno vprašanje nedovoljenih ravnanj v smislu določbe 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, v zvezi s katerim je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča uveljavljeno stališče, da gre za takšna ravnanja, kadar gre za ravnanje drugih oseb (in ne organa), upravna odločba pa je izdana zaradi takšnega nedovoljenega ravnanja.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – možnost obravnavanja pred sodiščem
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, odgovarja obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, da pretehta njihovo relevantnost ter da se do tistih navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli. Navedba tožeče stranke, da je takoj ravnala v skladu z zahtevo tožene stranke v zvezi z namestitvijo mikro zveze, je pomembna za pravilno odločitev v tej zadevi. Sodišče prve stopnje je to navedbo prezrlo in se do nje ni opredelilo. S takšno opustitvijo je poseglo v pravico tožeče stranke do obravnavanja (te relevantne okoliščine) pred sodiščem, s čimer je bila storjena kršitev pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.