spor o krajevni pristojnosti – sporazum o pristojnosti – postopek po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine – ustalitev pristojnosti
Prva in tretja toženka sta sporazum o krajevni pristojnosti sicer uveljavljali s prvo pripravljalno vlogo v pravdnem postopku. Vendar pa bi glede na naravo predmetnega pravdnega postopka, ki je izšel iz izvršilnega, dogovorjeno krajevno pristojnost lahko uveljavljali že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Le tedaj uveljavljano prorogacijo pristojnosti bi namreč lahko upoštevalo izvršilno sodišče ob odločanju, pred katerim stvarno pristojnim pravdnim sodiščem bo tekel nadaljnji postopek (drugi odstavek 62. člena ZIZ).
pooblaščenec po zaposlitvi - obseg pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi - omejitve pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi
Obseg pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi je odvisen od njegovega delovnega področja. Morebitne omejitve pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi so načeloma interne narave, veljajo torej v notranjem razmerju med pooblaščencem in njegovim pooblastiteljem, ne pa tudi v razmerju do tretjih oseb.
ZPP člen 185, 185/1, 186, 286b, 339, 339/1. URS člen 22, 25.
objektivna sprememba tožbe – odločitev o spremembi tožbi - bistvena kršitev določb pravnega postopka - sistem prekluzij – takojšnje grajanje procesne kršitve – pravica do izjave v postopku – pravica do pravnega sredstva
Če toženec spremembi tožbe nasprotuje in ne gre za priviligirano spremembo tožbe (186. člen ZPP), mora sodišče v vmesnem sporu s sklepom odločiti, ali naj se sprememba dopusti. Če sodišče ne izda posebnega sklepa in nadaljuje postopek na podlagi spremenjene tožbe, kot je to storilo sodišče prve stopnje, gre za kršitev postopka relativnega značaja (prvi odstavek 339. člena ZPP). Pritrditi je stališču sodišča druge stopnje, da bi toženec glede na določilo prvega odstavka 286.b člena ZPP to kršitev moral uveljaviti že pred sodiščem prve stopnje in ne šele v pritožbi. Narava zadevne kršitve namreč ni takšna, da bi njena ugotovitev zahtevala podrobnejšo preučitev (kot to velja npr. ob zavrnitvi dokaznega predloga) in da je ne bi bilo mogoče odpraviti že pred sodiščem prve stopnje.
Samo s tem, da je razloge za zavrnitev dokaznega predloga navedlo šele v sodbi, sodišče prve stopnje ni storilo kršitve določb ZPP. Te pomanjkljivosti dokaznega sklepa zato tožniku ni bilo treba uveljavljati. Zavrnitev dokaznega predloga pa lahko predstavlja kršitev pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kadar razlogi za takšno odločitev niso ustavno sprejemljivi. Ali je bila storjena ta kršitev, pa stranka ne ve, dokler sodišče takšne odločitve ne obrazloži. Kršitve, za katero ne more vedeti, ali je bila storjena, pa stranka ne more uveljavljati. Z razlogi za zavrnitev postavitve novega izvedenca se je tožnik seznanil šele v sodbi, zato je njegova pritožbena graja teh razlogov pravočasna.
USTAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002090
URS člen 26. ZPP člen 41, 41/2, 490.
odškodninska odgovornost občine za delo svojih organov – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja v postopku izdaje odločbe – dovoljenost revizije – grajanje razlogov sodbe sodišča prve stopnje v reviziji – vrednost spornega predmeta – kumulacija tožbenih zahtevkov - različna pravna in dejanska podlaga zahtevkov – zavrženje revizije
Tožnik je s tožbo uveljavljal jzahtevke za povrnitev različnih vrst premoženjske škode, nastale zaradi domnevno protipravnega ravnanja toženke, ki se opirajo na različno dejansko in pravno podlago. V skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP je zato treba dovoljenost revizije presojati za vsak zahtevek posebej.
Predmet revizijskega izpodbijanja je sodba sodišča druge stopnje, zato revident ne more uspeti z izpodbijanjem sodbe sodišča prve stopnje, ne da bi se soočil z razlogi sodbe sodišča druge stopnje.
izpodbijanje sklepa skupščine d.d. - lastne delnice – pridobivanje lastnih delnic – fiktivni posli – posojilo družbe za pridobitev delnic – ničnost pravnega posla
Namen 248. člena ZGD-1 je, preprečiti, da bi se prepoved pridobivanja lastnih delnic izigrala s pravnimi posli, ki imajo za družbo enak ekonomski učinek, kot če bi lastne delnice pridobila sama. Ta namen in s tem posredno tudi namen prepovedi pridobivanja lastnih delnic je zavarovan že s sankcijo ničnosti pravnega posla, s katerim družba zagotovi predujem oziroma posojilo za pridobitev delnic. Če je pogodba nična, mora namreč vsaka stranka drugi vrniti tisto, kar je na podlagi nične pogodbe prejela. Ni pa mogoče napraviti hkrati tudi zaključka, da se delnice, pridobljene s predujmom ali posojilom, štejejo za lastne delnice družbe, ki je predujem ali posojilo dala, saj zakon za to ne daje podlage.
vinkulirane delnice – soglasje družbe za prenos delnic – določitev razloga za zavrnitev dovoljenja v statutu – prepoved neenakopravnega obravnavanja delničarjev
Ne drži stališče revidentke, da se za družbe, ki do izteka roka svojih statutov niso uskladile z določbami spremenjenega ZGD, glede razlogov za zavrnitev dovoljenja za prenos delnic novela ZGD-F uporablja že od začetka njene veljavnosti. Do izteka 18 mesečnega roka oziroma do uskladitve statutov družb s spremenjenim zakonom je glede razlogov za zavrnitev dovoljenja za vse družbe veljala ureditev, kakršna je veljala do sprejema novele ZGD-F.
Dopuščene revizije glede uporabe 286.b člena ZPP tožnik ni obrazložil v skladu z določbami tretjega do petega odstavka 367.b člena ZPP, saj ni natančno in konkretno zatrjeval kršitve postopka, utemeljeval njeno pomembnost in obrazložil, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Vsebinsko prazne in zmotne revizijske trditve niso mogle utemeljiti zaključka o zmotni uporabi 286.b člena ZPP.
prodajna pogodba – obličnost – ustno sklenjena pogodba – teorija o realizaciji – konvalidacija
Konvalidacija pogodbe na podlagi njene realizacije lahko pride v poštev kadar gre za pogodbo, za katero se zahteva pisna oblika, zahteva po obličnosti pa ni izpolnjena (58. člen OZ). Ker tožeča stranka plačilo kupnine zahteva na podlagi ustno sklenjene pogodbe, za katero pisna oblika ni niti predpisana niti ni bila dogovorjena, vprašanje realizacije pogodbe za njeno veljavnost ni relevantno.
Določba prvega odstavka 133. člena ZOR sama po sebi ne pove, na kakšen način lahko stranka uresniči svoje upravičenje do razveze pogodbe. Na podlagi tistega dela določbe petega odstavka istega člena, ki govori o tem, da sodišče „izreče razvezo“, je sklepati, da je potrebno sodno uveljavljanje razveze pogodbe. Sodna praksa je zato zavzela stališče, da se razveza uveljavlja z „oblikovalno tožbo oziroma konstitutivnim zahtevkom“ (glej npr. sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 94/2008 z dne 26. 5. 2011).
ZPP člen 286, 286/2, 286a, 286a/5, 286b, 286b/1, 362.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija glede procesnih kršitev
Potem, ko je pritožbeno sodišče, četudi s kršitvijo pravila o prekluziji, upoštevalo pritožbeno navedbo o kršitvi postopka na prvi stopnji in zato razveljavilo izpodbijano prvostopenjsko odločbo, te kršitve določbe 286.b člena ZPP v novem sojenju ni mogoče uveljavljati. Prvostopenjsko sodišče v takšnem primeru v novem sojenju ne le sme, temveč glede na določbo 362. člena ZPP tudi mora izvesti dokaz, ki ga v prvem sojenju ni izvedlo, četudi neizvedba tega dokaza ni bila grajana v skladu z določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP.
Na podlagi petega odstavka 23. člena ZRPJN je po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti. Vendar pa ta določba ne daje podlage za spor polne jurisdikcije, v katerem bi imelo sodišče možnost, da izpodbijano odločitev Državne revizijske komisije razveljavi. Ne gre torej za takšno sodno varstvo, ki bi po vsebini ustrezalo pritožbi zoper odločitve Državne revizijske komisije. Pravilno je tudi stališče pritožbenega sodišča, da bi tožeča stranka v konkretnem primeru lahko zahtevala le odškodnino zaradi negativnega pogodbenega interesa in ne tudi odškodnine za izgubljeni dobiček (pozitivni pogodbeni interes).
sklepčnost tožbe - zamudna sodba – pogodbeno pravo
Sodišče prve stopnje ob presoji sklepčnosti tožbe in skladnosti navedb s predloženimi dokazi določb pogodbe ni smelo upoštevati, saj se tožeča stranka nanje ni sklicevala, drugi toženec pa na tožbo ni odgovoril in je s tem opustil (pravočasno) navedbo, da iz te pogodbe (dokaza) izhaja pravno pomembno dejstvo, ki bi morda povzročilo zavrnitev tožbenega zahtevka. Vrhovno sodišče je že izreklo, da uporaba pogodbenega prava ni mogoča, preden prek zatrjevanja njegove vsebine to pravo ni ugotovljeno.
povrnitev škode - odgovornost države za delo inšpektorja – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – ravnanje državnega organa v skladu z zakonom
Ravnanje inšpektorice v skladu s predpisi ne more imeti za posledico odškodninske odgovornosti tožene stranke.
Naročnik ima pravico do povrnitve škode zaradi zamude podjemnika tudi v primeru, ko je pogodba izpolnjena (z zamudo), torej tudi takrat, kadar je ne razdre. Za nastalo škodo odgovarja podjemnik, če je povzročil zamudo pri izpolnitvi (drugi in tretji odstavek 262. člena ZOR). Vzrok za zamudo pri izpolnitvi je bil torej na strani tožeče stranke, zato prva toženka za škodo zaradi zamude ne odgovarja, saj ne gre za tveganje, katerega obvladovanje je mogoče pripisati njej (263. člen ZOR).
kaznovanje stranke postopka - žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen
Pavšalni očitki koruptivnosti, malomarnosti in nevestnosti sodnici in sodniški pomočnici, nimajo nikakršne racionalne zveze z relevantno vsebino o pritožbe, v kateri so bile žalitve zapisane. Zato izrečena kazen ne more predstavljati nikakršnega „utišanja“ stranke, ki bi bilo v nasprotju z načeli procesne zakonodaje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VS0015568
ZPP člen 214, 214/2.
zahteva za varstvo zakonitosti – upravljanje večstanovanjske hiše - aktivna legitimacija upravnika – popravilo strehe – nujna gestija – trditveno in dokazno breme – priznanje dejstev - pravno mnenje
Ocena sodišč, da tožena stranka ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu in da se na pavšalni ugovor tožeča stranka ni bila dolžna odzvati, je pravilna. Pravilna pa je tudi nadaljnja ugotovitev obeh sodišč, da tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje nikoli ni ugovarjala, da ni resnična trditev tožeče stranke, da je (del) stroškov pokrila iz lastnih sredstev. Sodišči prve in druge stopnje sta tako pravilno odločili, da je tožeča stranka, ki je upravnik večstanovanjske hiše, svojo aktivno legitimacijo izkazala.
izpodbijanje pogodbe o poravnavi – napake volje – prevara – prekluzivni rok za tožbo – povračilni tožbeni zahtevek – odškodninski tožbeni zahtevek – ničnost – oderuška pogodba
Tožnik v pritožbi in reviziji ne more nadomestiti izostalih trditev o subjektivnem in objektivnem elementu oderuške pogodbe.
Predmet odškodninskega zahtevka zaradi prevare je drugačen od povračilnega zahtevka zaradi prevare razbitega posla. Zato v primeru zamude prekluzivnega roka za vložitev tožbe za izpodbijanje pogodbe in vrnitev plačanega odškodninski zahtevek ne more nadomestiti povračilnega.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje - vprašanje, zastavljeno na splošni in načelni ravni – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Spor o obliki vračanja premoženja v denacionalizacijskem postopku (revidentka izpodbija pravilnost ugotovitve obstoja ovir za vračilo premoženja v naravi), ni spor o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
S splošnim in na načelni ravni opredeljenim pravnim vprašanjem posega v lastninsko pravico z zmotno uporabo materialnega prava, ki ima za posledico vrnitev nepremičnin v naravi denacionalizacijskim upravičencem, ki v sodni praksi ne sproža posebnih dilem, revidentka ni izkazala izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident navesti konkretne posledice, ki jih ima zanj izpodbijana odločitev, in razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, ter to tudi izkazati. Revidentka zato zgolj s ponavljanjem zakonskega besedila 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po tej določbi ZUS-1.
predlog za dopustitev revizije – nerazumljivost predloga – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sporno pravno vprašanje ni navedeno jasno in razumljivo (in s tem tudi ne primerno natančno), pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, sploh ni navedeno in (zato) tudi ne okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost.