STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015566
ZZK-1 člen 3, 11, 31. SPZ člen 7. ZEN člen 8, 18.
lastninjenje – družbena lastnina - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – funkcionalno zemljišče – dvorišče – oblikovanje tožbenega zahtevka - parcelacija – vknjižba v zemljiško knjigo - predmet vknjižbe - načelo specialnosti
Razlogi pritožbenega sodišča o neustreznosti tožbenega zahtevka, ker del parcele brez neustreznega načrta parcelacije ne more biti predmet spora, so v obravnavani zadevi zmotni, saj bo predmet bodoče vknjižbe celotna že obstoječa parcela. Za vknjižbo stanovanjske hiše s stavbiščem tožnik že ima ustrezne listine na podlagi pravnoposlovne pridobitve, za vpis dvorišča oz. funkcionalnega zemljišča, kar je pridobil na podlagi samega zakona, pa potrebuje to sodbo. V taki situaciji parcelacija v smislu oddelitve dvorišča od stavbišča ni potrebna, saj se bo spremenilo le pravno razmerje, sama zemljiška parcela pa bo ostala enaka.
Tretji toženec nima položaja enotnega in še manj enotnega nujnega sospornika. Enotni nujni sospornik bi bil le, če bi bil pogodbenik prodajnih pogodb. Če ima tretji toženec pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga prva oziroma druga tožena stranka, bi se jima na pasivni strani lahko pridružil kot stranski intervenient, ki ima pravico opravljati procesna dejanja (tudi vložiti pritožbo) v skladu z določilom prvega odstavka 201. člena ZPP.
zamudna sodba – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – dovoljenost revizije zoper sklep o vrnitvi v prejšnje stanje – zavrženje revizije
Sklep, s katerim je odločeno o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in (delni) razveljavitvi zamudne sodbe ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan.
ugotovitvena tožba – procesne predpostavke - pravni interes – ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini
Pri ugotovitveni tožbi je zakon pravovarstveni interes povzdignil v izrecno določeno procesno predpostavko zato, ker se z ugotovitveno sodbo obstoj pravice ali pravnega razmerja le ugotavlja, ničesar pa se ne zapoveduje oziroma preoblikuje in zato praviloma ugotovitvena sodba nima učinka izvršljivosti. Tako mora upnik v primeru, če stranka ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi iz ugotovljenega pravnega razmerja, upnik za uresničitev svoje pravice vložiti še dajatveno tožbo, kar pa dodatno obremenjuje sodišče. Pri tožbi, s katero tožnik od sodišča zahteva ugotovitev obstoja lastninske pravice, pa ni tako.
ZZK-1 v 3. točki prvega odstavka 40. člena določa, da se vknjižba pravic dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravic, katere vknjižba se predlaga. To pomeni, da lahko stranka neposredno na podlagi take ugotovitvene sodbe doseže vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi, kar pomeni, da takšna sodba ima učinek izvršljivosti. Že to dejstvo po oceni revizijskega sodišča zadošča za odločitev o obstoju pravnega interesa za vložitev takšne tožbe.
Določba 31. člena Uredbe se ne nanaša zgolj na fazo sprejemanja prostorskega akta, pač pa tudi na nadaljnje faze, torej tudi na projektiranje in gradnjo. Z upoštevanjem te določbe pri umestitvi v prostor (pri sprejemu ustreznega prostorskega akta) se ta določba ne „izčrpa“, ampak jo je treba upoštevati tudi v nadaljnjih postopkih, torej tudi v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja. Uredba je kot izvedbeni predpis za varstvo okolja relevantna skozi celoten postopek, saj ne velja samo za prostorsko načrtovanje, ko se nek poseg umešča v prostor, ampak tudi za gradnjo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga obrambe - kršitev kazenskega zakona – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Vložniki v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljajo kršitev kazenskega zakona, ker da obsojencu očitano kaznivo dejanje v izpodbijani pravnomočni sodbi ne vsebuje vseh znakov očitanega mu kaznivega dejanja, vendar sploh ne konkretizirajo, kateri zakonski znak kaznivega dejanja naj bi v opisu manjkal, Vrhovno sodišče pa tako nedoločnih navedb o kršitvi zakona ne more preizkusiti.
nezgodno zavarovanje – splošni zavarovalni pogoji – izguba zavarovalnih pravic - domneva o alkoholiziranosti in vzročni zvezi – odklonitev preizkusa alkoholiziranosti - izpodbojnost domneve
Ker je tožniku uspelo dokazati, da njegova domnevana alkoholiziranost ni v vzročni zvezi s trčenjem avtomobila v tožnika na prehodu za pešce, je toženka dolžna plačati zavarovalnino.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča
Druge tehtne razloge v smislu določb 67. člena ZPP predstavljajo predvsem tisti razlogi, ki bi objektivno vzeto lahko vzpodbudili dvom v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča.
ZPP člen 12, 213, 213/2, 286, 298, 298/3, 339, 339/1.
revizija – razlogi za revizijo – zmotna uporaba materialnega prava – konkretiziranost revizijskega očitka – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – prvi narok za glavno obravnavo – prekluzija – materialno procesno vodstvo - vezanost sodišča na sklep procesnega vodstva - načelo pomoči prava neuki stranki
Čeprav vabilo na narok ni bilo vročeno pooblaščencu tožeče stranke, ki se naroka ni udeležil, je tožnik v imenu tožeče stranke soglašal, da se narok opravi v nenavzočnosti pooblaščenca. S tem so bili izpolnjeni vsi pogoji za opravo prvega naroka za glavno obravnavo. Navedenega ne more spremeniti dejstvo, da je bil narok zaradi izvajanja dokazov in vložitve pripravljalne vloge preložen in se je nadaljeval kasneje. Prav tako tudi ne dejstvo, da je sodišče pozneje izdalo dokazni sklep za izvedbo dokaza z izvedenci, ki ga je tudi izvršilo, vendar nato zaradi nastopa prekluzije izvedenih dokazov ni upoštevalo. Sodišče, ki ni vezano na sklepe procesnega vodstva, kamor spadajo tudi dokazni sklepi (glej drugi odstavek 213. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 298. člena ZPP), je tako ravnalo skladno z določbo 286. člena ZPP. Revizijske trditve, da tožnik kot prava neuka stranka na prvem naroku za glavno obravnavo ni bil poučen o prekluziji navajanja dejstev in dokazov, bi eventualno lahko pomenile kršitev načela pomoči prava neuki stranki (12. člen ZPP), vendar pa ni v zadostni meri konkretizirana, da bi bila lahko upoštevna. Manjkajo predvsem navedbe o pomanjkljivostih tožnikovega vabila na narok za glavno obravnavo oziroma navedbe, da tožnik v vabilu ni bil seznanjen z možnostjo prekluzije.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje - vprašanje, zastavljeno na splošni in načelni ravni – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Spor o obliki vračanja premoženja v denacionalizacijskem postopku (revidentka izpodbija pravilnost ugotovitve obstoja ovir za vračilo premoženja v naravi), ni spor o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
S splošnim in na načelni ravni opredeljenim pravnim vprašanjem posega v lastninsko pravico z zmotno uporabo materialnega prava, ki ima za posledico vrnitev nepremičnin v naravi denacionalizacijskim upravičencem, ki v sodni praksi ne sproža posebnih dilem, revidentka ni izkazala izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident navesti konkretne posledice, ki jih ima zanj izpodbijana odločitev, in razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, ter to tudi izkazati. Revidentka zato zgolj s ponavljanjem zakonskega besedila 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po tej določbi ZUS-1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nerazumljiv izrek - kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če je storilec kaznivega dejanja določno opredeljen glede na v izreku sodbe navedene osebne podatke, potrebne za njegovo identifikacijo (skladno s tretjim odstavkom 364. člena ZKP), ni nujno njegovo nadaljnje označevanje z osebnim imenom in priimkom tudi v dejstvenem opisu.
ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1-1, 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14. ZKme-1 člen 56.
dovoljena revizija - neposredna plačila v kmetijstvu – zavrnjen zahtevek za izplačilo sredstev – verodostojnost računa – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do tožbenih navedb v zvezi z verodostojnostjo (in originalnostjo) računa, gre za bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu na podlagi 1. točke prvega odstavka 85. člena v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1 in s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se primerno uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, zato je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 93. člena ZUS-1 reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje.
LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015621
ZPP člen 189, 339, 339/2, 339/2-12, 370, 370/1, 370/1-1, 371, 371/1. ZLNDL člen 3, 4.
lastninjenje – nepremičnina v družbeni lastnini – pravica uporabe - zamudna sodba – dejanska podlaga zamudne sodbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – litispendenca – res iudicata – pravnomočnost – ne bis in idem – zavrženje tožbe – revizija obseg revizijskega preizkusa – pravni interes
O kršitvi prepovedi ponovnega sojenja o pravnomočno razsojeni stvari je mogoče govoriti le, če je bilo o identičnem zahtevku v prejšnji pravdi odločeno po vsebini.
OZ člen 197, 204. Pravilnik o gozdnih prometnicah člen 31. ZLS člen 21.
nujna gestija – vzdrževanje javne poti - stroški v zvezi z vzdrževanjem javne poti – kategorizacija cest
Glede na ugotovitve, da je sporni del poti nekategoriziran, ker je nevaren, strm in ozek, da gre torej le za gozdno vlako ali javno pot, ker ne izpolnjuje niti zahtev za kategorizacijo kot gozdno cesto, je sodišče pravilno odločilo, da toženka ni bila dolžna tega dela poti vzdrževati kot gozdne ali celo javne ceste, temveč zgolj kot gozdno vlako oziroma javno pot. Tožnikov gestijski zahtevek za povračilo stroškov, ki so bili potrebni za vzdrževanje tega dela poti tako, da je bila mogoča vožnja z vozili, zato ni utemeljen.
Povrnitev škode – motnje v delovanju telefonske centrale - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – protipravnost - dokazno breme – dokazni standard – zavarovanje dokazov
Dejanske ugotovitve nižjih sodišč temeljijo na racionalno in objektivno sprejemljivih argumentih, ki zaradi svoje prepričljivosti izključujejo vsakršen dvom o neuporabi metode, predpisane v 8. členu ZPP.
Za meritorno odločanje je potreben višji dokazni standard od verjetnosti, in sicer prepričanje o pravno relevantnih dejstvih. Konkretne okoliščine primera v obravnavani zadevi niso bile takšne narave, da bi zahtevale olajšanje opisanega dokaznega standarda.
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2, 424, 424/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če se je o zavrnitvi in nepotrebnosti izvedbe dokaznih predlogov sodišče določno opredelilo, ponavljanje utemeljenosti teh dokaznih predlogov v zahtevi za varstvo zakonitosti pravilnosti navedenih odločitev ne more omajati.
kaznovanje stranke postopka - žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen
Pavšalni očitki koruptivnosti, malomarnosti in nevestnosti sodnici in sodniški pomočnici, nimajo nikakršne racionalne zveze z relevantno vsebino o pritožbe, v kateri so bile žalitve zapisane. Zato izrečena kazen ne more predstavljati nikakršnega „utišanja“ stranke, ki bi bilo v nasprotju z načeli procesne zakonodaje.
objektivna odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari – odgovornost imetnika nevarne stvari - tovornjak kot nevarna stvar – kamen, sprožen izpod kolesa vozila – višja sila – zunanjost dogodka – povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine
Nobenega dvoma ni, da je premikajoči se tovornjak, poln odpadnega materiala, zaradi nevarnostnega potenciala, ki ga nosi v sebi, nevarna stvar v smislu 173. člena ZOR.
Ena temeljnih predpostavk ekskulpacijskega razloga iz prvega odstavka člen 177. člena ZOR je namreč zunanjost dogodka. Kadar škodni dogodek ne izvira ''od zunaj'', ampak iz same nevarne stvari oziroma iz njenega delovanja, imetnik odgovarja vedno, četudi je napravil še take previdnostne ukrepe.
Vrednostni pogoj za dovoljenost neposredne revizije ni izpolnjen, ker na vsakega od tožnikov, ki sta navadna sospornika, odpade le 38.210,27 EUR. Na presojo o dovoljenosti revizije nova ureditev iz petega odstavka 367. člena ZPP ne vpliva, ker se nanaša le na objektivno kumulacijo tožbenih zahtevkov.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Če je v obrazložitvi sodbe pravilno povzeta vsebina dokazov, sodišče pa je na tej podlagi nepravilno sklepalo na dokazanost oziroma nedokazanost odločilnega dejstva, ne gre za protispisnost, temveč za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.