kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – kršitev pravic iz socialnega zavarovanja – zakonski znaki kaznivega dejanja
Ker je samo od plačila prispevkov odvisna pridobitev pravic s področja socialne varnosti, prepovedana posledica nastopi že z neplačilom prispevkov, če so izpolnjeni tudi pogoji za krivdno odgovornost storilca.
POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015633
ZVPot člen 1, 1/3, 1/4, 41. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – pogodba o prodaji stanovanja – zamuda z izročitvijo – pogodbena kazen – soglasje kupca za izročitev stanovanja z zamudo – obresti od preplačila – varstvo potrošnikov – javni sklad kot prodajalec – opravljanje pridobitne dejavnosti – uporaba ZVPot
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je tožnik z zaprosilom za soglasje z dne 7. 6. 2005 privolil, da se mu stanovanje izroči šele 7. 6. 2005; ali za toženo stranko veljajo določbe ZVPot in ali je tožena stranka pogojevala izročitev stanovanja s predhodnim plačilom kupnine.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivda imetnikov dveh motornih vozil - trčenje motorja in avtomobila - deljena krivda - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - dušene bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Res je, da je zavarovanka toženke vozila avto, ki že zaradi večjega volumna, teže in hitrostnih zmogljivosti za druge udeležence v prometu predstavlja bistveno večjo nevarnost od motorja. Vozila je tudi brez vozniškega izpita in je ob prehitevanju peščev, kljub temu, da je videla tožnika, prešla sredinsko črto. Sodišče druge stopnje pa je upoštevalo tudi, da je zavarovanka toženke namišljeno sredinsko črto prešla le za 20 cm, da je bil toženec oddaljen 1,3 m od desnega roba vozišča, s čimer je ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 21. člena ZVCP, ki voznikom nalaga vožnjo čim bližje desnemu robu vozišča. Ob vseh teh okoliščinah in upoštevajoč, da je bilo cestišče pregledno, kar pomeni, da je tožnik videl prehitevalni manever zavarovanke tožene stranke, in da sta oba udeleženca vozila počasi, je pravilno ocenilo, da bi vse te okoliščine vendarle omogočale tožniku, da bi se umaknil na desno s čimer bi lahko preprečil trčenje. Upoštevajoč vse naštete okoliščine je pravilen zaključek sodišča druge stopnje, da je tudi tožnik sokriv za nesrečo in da njegova stopnja krivde znaša 25 %.
dovoljenost revizije – tožba za ugotovitev lastninske pravice – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – navadno sosporništvo na pasivni strani – solastnina – nediferencirana vrednost spornega predmeta – seštevanje vrednosti (delov) zahtevkov – upoštevanje vrednosti vsakega posameznega zahtevka – zavrženje revizije
Solastnika nepremičnine sta v sporu, v katerem tožnik zoper njiju zahteva ugotovitev svoje lastninske pravice na isti nepremičnini, v razmerju navadnega materialnega sosporništva.
Nedenarna zahtevka, ki ju uveljavlja zoper toženca, je tožnik opredelil zgolj z en(otn)o, nediferencirano vrednostjo spornega predmeta, ki tudi sicer za vsakega toženca posebej ne dosega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP. Ker seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov v primeru navadnega sosporništva ne pride v poštev, je bilo treba vrednost spornega predmeta presojati ločeno za vsak posamezen zahtevek (drugi odstavek 41. člena ZPP).
deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - dolžnost preprečevanja škode - menjavanje strešne kritine - požar - skrbnost, ki se zahteva od stanovalca - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode
Prav nič običajno ni, da bi streho stanovanjske hiše pri prenavljanju oziroma menjavanju strešne kritine zajel požar, še manj, da bi mogla ob takih posegih zagoreti notranjščina hiše. Zato v skladu s kriterijem predvidljivosti nastanka škode in njenega obsega pri povprečno razumnem človeku tožnikoma ni mogoče naprtiti bremena preprečevanja škode kako drugače, kot sta to tudi storila (opozorila sta tako naročnika kot izvajalca del, da terja prenova strehe posebno pazljivost zaradi velike vrednosti predmetov v notranjosti hiše, in aktivno spremljala dela, ki so se izvajala).
OZ člen 197, 204. Pravilnik o gozdnih prometnicah člen 31. ZLS člen 21.
nujna gestija – vzdrževanje javne poti - stroški v zvezi z vzdrževanjem javne poti – kategorizacija cest
Glede na ugotovitve, da je sporni del poti nekategoriziran, ker je nevaren, strm in ozek, da gre torej le za gozdno vlako ali javno pot, ker ne izpolnjuje niti zahtev za kategorizacijo kot gozdno cesto, je sodišče pravilno odločilo, da toženka ni bila dolžna tega dela poti vzdrževati kot gozdne ali celo javne ceste, temveč zgolj kot gozdno vlako oziroma javno pot. Tožnikov gestijski zahtevek za povračilo stroškov, ki so bili potrebni za vzdrževanje tega dela poti tako, da je bila mogoča vožnja z vozili, zato ni utemeljen.
ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1-1, 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14. ZKme-1 člen 56.
dovoljena revizija - neposredna plačila v kmetijstvu – zavrnjen zahtevek za izplačilo sredstev – verodostojnost računa – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do tožbenih navedb v zvezi z verodostojnostjo (in originalnostjo) računa, gre za bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu na podlagi 1. točke prvega odstavka 85. člena v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1 in s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se primerno uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, zato je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 93. člena ZUS-1 reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015566
ZZK-1 člen 3, 11, 31. SPZ člen 7. ZEN člen 8, 18.
lastninjenje – družbena lastnina - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – funkcionalno zemljišče – dvorišče – oblikovanje tožbenega zahtevka - parcelacija – vknjižba v zemljiško knjigo - predmet vknjižbe - načelo specialnosti
Razlogi pritožbenega sodišča o neustreznosti tožbenega zahtevka, ker del parcele brez neustreznega načrta parcelacije ne more biti predmet spora, so v obravnavani zadevi zmotni, saj bo predmet bodoče vknjižbe celotna že obstoječa parcela. Za vknjižbo stanovanjske hiše s stavbiščem tožnik že ima ustrezne listine na podlagi pravnoposlovne pridobitve, za vpis dvorišča oz. funkcionalnega zemljišča, kar je pridobil na podlagi samega zakona, pa potrebuje to sodbo. V taki situaciji parcelacija v smislu oddelitve dvorišča od stavbišča ni potrebna, saj se bo spremenilo le pravno razmerje, sama zemljiška parcela pa bo ostala enaka.
O prekoračenem silobranu govorimo, ko je prekoračena sorazmernost med obrambo in protipravnim napadom. Pri presoji silobrana oziroma sorazmernosti med napadom in obrambo je treba upoštevati vse subjektivne in objektivne okoliščine primera, zlasti pa namen, sredstva in značilnosti napada in obrambe. Povzročena škoda (nastale posledice) sama po sebi še ne omogoča presoje v smeri prekoračenega silobrana.
Ker je toženec uporabil nesorazmerno sredstvo in to na izredno nevaren način (z merjenjem v vitalne organe), je škodo povzročil v prekoračenem silobranu. Napad in obramba sta sicer ogrožala isto dobrino (življenje oziroma telesno integriteto), vendar ne v enaki meri. Navedeno je razvidno tudi iz primerjave poškodb, ki so jih utrpeli tožnik, gostilničar in toženec.
Revizijsko sodišče tožnikov prispevek ocenjuje v višini 70 %, saj je šlo s strani tožnika in njegovega prijatelja za naklepen in izredno agresiven napad z rokami in nogami, ki kljub opozorilnemu strelu ni prenehal, s strani toženca pa dejansko le za malomarno obrambo z nevarnim sredstvom.
Povrnitev škode – motnje v delovanju telefonske centrale - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – protipravnost - dokazno breme – dokazni standard – zavarovanje dokazov
Dejanske ugotovitve nižjih sodišč temeljijo na racionalno in objektivno sprejemljivih argumentih, ki zaradi svoje prepričljivosti izključujejo vsakršen dvom o neuporabi metode, predpisane v 8. členu ZPP.
Za meritorno odločanje je potreben višji dokazni standard od verjetnosti, in sicer prepričanje o pravno relevantnih dejstvih. Konkretne okoliščine primera v obravnavani zadevi niso bile takšne narave, da bi zahtevale olajšanje opisanega dokaznega standarda.
objektivna odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari – odgovornost imetnika nevarne stvari - tovornjak kot nevarna stvar – kamen, sprožen izpod kolesa vozila – višja sila – zunanjost dogodka – povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine
Nobenega dvoma ni, da je premikajoči se tovornjak, poln odpadnega materiala, zaradi nevarnostnega potenciala, ki ga nosi v sebi, nevarna stvar v smislu 173. člena ZOR.
Ena temeljnih predpostavk ekskulpacijskega razloga iz prvega odstavka člen 177. člena ZOR je namreč zunanjost dogodka. Kadar škodni dogodek ne izvira ''od zunaj'', ampak iz same nevarne stvari oziroma iz njenega delovanja, imetnik odgovarja vedno, četudi je napravil še take previdnostne ukrepe.
ugotovitvena tožba – procesne predpostavke - pravni interes – ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini
Pri ugotovitveni tožbi je zakon pravovarstveni interes povzdignil v izrecno določeno procesno predpostavko zato, ker se z ugotovitveno sodbo obstoj pravice ali pravnega razmerja le ugotavlja, ničesar pa se ne zapoveduje oziroma preoblikuje in zato praviloma ugotovitvena sodba nima učinka izvršljivosti. Tako mora upnik v primeru, če stranka ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi iz ugotovljenega pravnega razmerja, upnik za uresničitev svoje pravice vložiti še dajatveno tožbo, kar pa dodatno obremenjuje sodišče. Pri tožbi, s katero tožnik od sodišča zahteva ugotovitev obstoja lastninske pravice, pa ni tako.
ZZK-1 v 3. točki prvega odstavka 40. člena določa, da se vknjižba pravic dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravic, katere vknjižba se predlaga. To pomeni, da lahko stranka neposredno na podlagi take ugotovitvene sodbe doseže vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi, kar pomeni, da takšna sodba ima učinek izvršljivosti. Že to dejstvo po oceni revizijskega sodišča zadošča za odločitev o obstoju pravnega interesa za vložitev takšne tožbe.
povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost izvajalca del - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - dela na plinski napeljavi – eksplozija plina – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza
V okoliščinah, kot so ugotovljene v tej zadevi, o objektivni odgovornosti tožene stranke ni mogoče govoriti. Do eksplozije plina in posledičnega požara namreč ni prišlo med posegom v plinsko napeljavo ali zaradi njega, pač pa zato, ker je nekdo tretji sprostil čep (tesnilo) krogelnega ventila, da bi nanj namestil smrečico in zvijavo cev, in ker je taisti ali drug tretji približno deset mesecev kasneje s premikom ročice krogelnega ventila odprl dotok plina v notranjost hiše. Ti neposredni vzroki, ki implicirajo aktivno ravnanje tretjega, po naravi stvari izključujejo objektivno odgovornost.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Če je v obrazložitvi sodbe pravilno povzeta vsebina dokazov, sodišče pa je na tej podlagi nepravilno sklepalo na dokazanost oziroma nedokazanost odločilnega dejstva, ne gre za protispisnost, temveč za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
zamudna sodba – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – dovoljenost revizije zoper sklep o vrnitvi v prejšnje stanje – zavrženje revizije
Sklep, s katerim je odločeno o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in (delni) razveljavitvi zamudne sodbe ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015606
ZOR člen 186, 188, 189, 189/2, 196, 200, 203, 277, 310, 324. ZPP člen 254.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – dokazovanje - izvedenec – postavitev novega izvedenca – višina odškodnine – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi težke invalidnosti bližnjega - posredni oškodovanci – renta - valorizacija rente – akontacija odškodnine – zamuda – glavnica, od katere tečejo zamudne obresti
Presoja višine odškodnin neposrednega in posrednih oškodovancev za nepremoženjsko škodo.
Od dne, ko je prvi tožnik pri tožencu podal odškodninski zahtevek (konec leta 2001 – od tedaj dalje je slednji torej v zamudi), pa do plačila akontacije odškodnine so minila več kot tri leta. Ves ta čas je toženec dolgoval ves znesek odškodninske odmere oziroma bil v zamudi s celoto dolgovanega. Ko je nato plačal del tega zneska kot akontacijo odškodnine, je postal prost dela obveznosti za naprej, nikakor pa ne za nazaj. Temu morajo slediti tudi zakonske zamudne obresti. Nobenega razloga ni, da bi bil toženec zaradi plačila odškodninske akontacije med pravdnim postopkom privilegiran glede zakonskih posledic lastne zamude. Kolikor je v kakšnem obdobju zamudno dolgoval, toliko ga mora zadeti temu ustreznih zamudnih obresti.
LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015621
ZPP člen 189, 339, 339/2, 339/2-12, 370, 370/1, 370/1-1, 371, 371/1. ZLNDL člen 3, 4.
lastninjenje – nepremičnina v družbeni lastnini – pravica uporabe - zamudna sodba – dejanska podlaga zamudne sodbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – litispendenca – res iudicata – pravnomočnost – ne bis in idem – zavrženje tožbe – revizija obseg revizijskega preizkusa – pravni interes
O kršitvi prepovedi ponovnega sojenja o pravnomočno razsojeni stvari je mogoče govoriti le, če je bilo o identičnem zahtevku v prejšnji pravdi odločeno po vsebini.
predlog za dopustitev revizije – nedovoljen predlog - revizija zoper sklep o spremembi tožbe – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklep drugostopenjskega sodišča, s katerim je bila zavrnjena (posebna) pritožba (363. člen ZPP) zoper prvostopenjski sklep, s katerim ni bila dopuščena sprememba nasprotne tožbe, ni sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti – kraj prebivališča prič in pooblaščencev strank v postopku
V predlogu navedeni razlogi utemeljujejo pričakovanje, da bo bolj ekonomično, če bo o zadevi odločalo Okrajno sodišče v Novem mestu, ker bodo v zvezi s prihodom prič in pooblaščencev na sodišče tako nastali znatno nižji stroški, kot če bi o zadevi odločalo pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
tožba za ugotovitev lastninske pravice – procesne predpostavke – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) – sodna poravnava – tožba za razveljavitev sodne poravnave - identiteta tožbenega zahtevka – nasprotujoči si zahtevki – izključujoči se zahtevki – zavrženje tožbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Presoja prepovedi sojenja o isti stvari se v razmerju do sodne poravnave ravna po istih pogojih identitete tožbenega zahtevka kot pri razmerju do pravnomočne sodbe.