izpodbijanje pogodbe o poravnavi – napake volje – prevara – prekluzivni rok za tožbo – povračilni tožbeni zahtevek – odškodninski tožbeni zahtevek – ničnost – oderuška pogodba
Tožnik v pritožbi in reviziji ne more nadomestiti izostalih trditev o subjektivnem in objektivnem elementu oderuške pogodbe.
Predmet odškodninskega zahtevka zaradi prevare je drugačen od povračilnega zahtevka zaradi prevare razbitega posla. Zato v primeru zamude prekluzivnega roka za vložitev tožbe za izpodbijanje pogodbe in vrnitev plačanega odškodninski zahtevek ne more nadomestiti povračilnega.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – kršitev pravic iz socialnega zavarovanja – zakonski znaki kaznivega dejanja
Ker je samo od plačila prispevkov odvisna pridobitev pravic s področja socialne varnosti, prepovedana posledica nastopi že z neplačilom prispevkov, če so izpolnjeni tudi pogoji za krivdno odgovornost storilca.
ZKP člen 18, 368, 371, 371/2, 395, 395/1, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – napoved pritožbe – obrazložitev sodbe – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga – dokazni predlog - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če pritožba zoper oprostilni del sodbe ni bila napovedana, sodišče s tem, ko v pisno izdelani sodbi ni navedlo razlogov glede oprostilnega dela sodbe, določb ZKP s tem ni prekršilo.
OZ člen 197, 204. Pravilnik o gozdnih prometnicah člen 31. ZLS člen 21.
nujna gestija – vzdrževanje javne poti - stroški v zvezi z vzdrževanjem javne poti – kategorizacija cest
Glede na ugotovitve, da je sporni del poti nekategoriziran, ker je nevaren, strm in ozek, da gre torej le za gozdno vlako ali javno pot, ker ne izpolnjuje niti zahtev za kategorizacijo kot gozdno cesto, je sodišče pravilno odločilo, da toženka ni bila dolžna tega dela poti vzdrževati kot gozdne ali celo javne ceste, temveč zgolj kot gozdno vlako oziroma javno pot. Tožnikov gestijski zahtevek za povračilo stroškov, ki so bili potrebni za vzdrževanje tega dela poti tako, da je bila mogoča vožnja z vozili, zato ni utemeljen.
objektivna odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari – odgovornost imetnika nevarne stvari - tovornjak kot nevarna stvar – kamen, sprožen izpod kolesa vozila – višja sila – zunanjost dogodka – povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine
Nobenega dvoma ni, da je premikajoči se tovornjak, poln odpadnega materiala, zaradi nevarnostnega potenciala, ki ga nosi v sebi, nevarna stvar v smislu 173. člena ZOR.
Ena temeljnih predpostavk ekskulpacijskega razloga iz prvega odstavka člen 177. člena ZOR je namreč zunanjost dogodka. Kadar škodni dogodek ne izvira ''od zunaj'', ampak iz same nevarne stvari oziroma iz njenega delovanja, imetnik odgovarja vedno, četudi je napravil še take previdnostne ukrepe.
Vrednostni pogoj za dovoljenost neposredne revizije ni izpolnjen, ker na vsakega od tožnikov, ki sta navadna sospornika, odpade le 38.210,27 EUR. Na presojo o dovoljenosti revizije nova ureditev iz petega odstavka 367. člena ZPP ne vpliva, ker se nanaša le na objektivno kumulacijo tožbenih zahtevkov.
S pogodbo dogovorjeno predkupno pravico sta pravdni stranki lahko omejili z določenimi pogoji, saj je tako ravnanje v okviru splošnega načela o svobodnem urejanju obligacijskih razmerij. Pogodbena določba je skladna s 527. členom ZOR o vsebini predkupne pravice. Ta zakonska določba tudi ni onemogočala dogovorov o pogodbeni predkupni pravici še v drugih situacijah.
Neizpolnjevanje pogodbeno dogovorjenega pogoja za uveljavljanje predkupne pravice je zadostovalo za zavrnitev tožbenega zahtevka, saj v takem primeru vprašanje dobrovernosti novega kupca ni pravno pomembno.
ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1-1, 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14. ZKme-1 člen 56.
dovoljena revizija - neposredna plačila v kmetijstvu – zavrnjen zahtevek za izplačilo sredstev – verodostojnost računa – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do tožbenih navedb v zvezi z verodostojnostjo (in originalnostjo) računa, gre za bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu na podlagi 1. točke prvega odstavka 85. člena v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1 in s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se primerno uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, zato je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 93. člena ZUS-1 reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje.
ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 367, 367/2, 367/5, 377.
dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta -zavrženje revizije
Če vrednost (spornega predmeta kot v obravnavanem primeru) sploh ni navedena ali če ni navedena diferencirano, revizija ni dovoljena. Izjema je sicer v zadnjem odstavku 367. člena ZPP predvidena za primer objektivne kumulacije zahtevkov, ko mora sodišče vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne glede na drugi odstavek 41. člena ZPP ugotoviti s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006312
ZKP člen 371, 371/2. KZ-1 člen 54, 209, 209/1. KZ člen 212, 212/1-1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - izvajanje dokazov - dokazni predlog - odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – nadaljevano kaznivo dejanje - poneverba – velika tatvina – vdor v zaprt prostor – tuj bančni račun
V primeru, ko dokaza ni mogoče izvesti, kršitev pravice do poštenega sojenja oziroma do izvedbe predlaganih dokazov ni podana.
Če obsojenec pri določenih nakazilih ni uporabil kartice in gesla, ki so mu bila zaupana za opravljanje njegovega dela, temveč si je neupravičeno prilastil drugo kartico s pripadajočim geslom, nakazila pa tudi opravil drugje, gre za bistvene razlike v načinu izvrševanja kaznivih dejanj, saj takšnega ravnanja ni mogoče kvalificirati kot kaznivo dejanje poneverbe, temveč je pravilno opredeljeno kot nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ (pravna opredelitev vdora v tuje bančne račune v sistemu on-line bančništva).
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015606
ZOR člen 186, 188, 189, 189/2, 196, 200, 203, 277, 310, 324. ZPP člen 254.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – dokazovanje - izvedenec – postavitev novega izvedenca – višina odškodnine – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi težke invalidnosti bližnjega - posredni oškodovanci – renta - valorizacija rente – akontacija odškodnine – zamuda – glavnica, od katere tečejo zamudne obresti
Presoja višine odškodnin neposrednega in posrednih oškodovancev za nepremoženjsko škodo.
Od dne, ko je prvi tožnik pri tožencu podal odškodninski zahtevek (konec leta 2001 – od tedaj dalje je slednji torej v zamudi), pa do plačila akontacije odškodnine so minila več kot tri leta. Ves ta čas je toženec dolgoval ves znesek odškodninske odmere oziroma bil v zamudi s celoto dolgovanega. Ko je nato plačal del tega zneska kot akontacijo odškodnine, je postal prost dela obveznosti za naprej, nikakor pa ne za nazaj. Temu morajo slediti tudi zakonske zamudne obresti. Nobenega razloga ni, da bi bil toženec zaradi plačila odškodninske akontacije med pravdnim postopkom privilegiran glede zakonskih posledic lastne zamude. Kolikor je v kakšnem obdobju zamudno dolgoval, toliko ga mora zadeti temu ustreznih zamudnih obresti.
zamudna sodba – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – dovoljenost revizije zoper sklep o vrnitvi v prejšnje stanje – zavrženje revizije
Sklep, s katerim je odločeno o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in (delni) razveljavitvi zamudne sodbe ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - postopek za razveljavitev potrdila o izvršljivosti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Postopek v katerem sodišča odloča o razveljavitvi neutemeljenega potrdila o izvršljivosti (tretji odstavek 42. člena ZIZ) je po svoji naravi postopek, ki se začne po tem, ko je sodna odločba postala izvršljiva (ko je postala izvršilni naslov), torej, po tem, ko je postala pravnomočna in ko je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Zato odločba sodišča druge stopnje o potrditvi zavrnitve predloga po tretjem odstavku 42. člena ZIZ ne predstavlja sklepa v smislu prvega odstavka 384. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, to je sklepa, s katerim se je postopek pravnomočno končal. Zato v takih primerih tudi ni dovoljeno predlagati, da se revizija dopusti.
tožba za ugotovitev lastninske pravice – procesne predpostavke – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) – sodna poravnava – tožba za razveljavitev sodne poravnave - identiteta tožbenega zahtevka – nasprotujoči si zahtevki – izključujoči se zahtevki – zavrženje tožbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Presoja prepovedi sojenja o isti stvari se v razmerju do sodne poravnave ravna po istih pogojih identitete tožbenega zahtevka kot pri razmerju do pravnomočne sodbe.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015566
ZZK-1 člen 3, 11, 31. SPZ člen 7. ZEN člen 8, 18.
lastninjenje – družbena lastnina - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – funkcionalno zemljišče – dvorišče – oblikovanje tožbenega zahtevka - parcelacija – vknjižba v zemljiško knjigo - predmet vknjižbe - načelo specialnosti
Razlogi pritožbenega sodišča o neustreznosti tožbenega zahtevka, ker del parcele brez neustreznega načrta parcelacije ne more biti predmet spora, so v obravnavani zadevi zmotni, saj bo predmet bodoče vknjižbe celotna že obstoječa parcela. Za vknjižbo stanovanjske hiše s stavbiščem tožnik že ima ustrezne listine na podlagi pravnoposlovne pridobitve, za vpis dvorišča oz. funkcionalnega zemljišča, kar je pridobil na podlagi samega zakona, pa potrebuje to sodbo. V taki situaciji parcelacija v smislu oddelitve dvorišča od stavbišča ni potrebna, saj se bo spremenilo le pravno razmerje, sama zemljiška parcela pa bo ostala enaka.
predlog za dopustitev revizije – nerazumljivost predloga – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sporno pravno vprašanje ni navedeno jasno in razumljivo (in s tem tudi ne primerno natančno), pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, sploh ni navedeno in (zato) tudi ne okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost.
LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015621
ZPP člen 189, 339, 339/2, 339/2-12, 370, 370/1, 370/1-1, 371, 371/1. ZLNDL člen 3, 4.
lastninjenje – nepremičnina v družbeni lastnini – pravica uporabe - zamudna sodba – dejanska podlaga zamudne sodbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – litispendenca – res iudicata – pravnomočnost – ne bis in idem – zavrženje tožbe – revizija obseg revizijskega preizkusa – pravni interes
O kršitvi prepovedi ponovnega sojenja o pravnomočno razsojeni stvari je mogoče govoriti le, če je bilo o identičnem zahtevku v prejšnji pravdi odločeno po vsebini.
ZASP člen 12, 105, 105/1, 148, 149, 149/1-3. ZUP člen 43, 130. PDEU člen 106, 106/1.
dovoljena revizija – neenotna praksa sodišča prve stopnje - kolektivno upravljanje avtorskih pravic – dovoljenje za kolektivno upravljanje – položaj stranskega udeleženca – pravni interes vlagatelja zahteve za izdajo enakega dovoljenja – obvezna združitev postopkov – soavtorji avdiovizualnega dela - skladatelj filmske glasbe, ustvarjene posebej za avdiovizualno delo – ustavne pravice – 106. člen PDEU – priložena pravna mnenja
Iz določb 148. in 149. člena ZASP in 130. člena ZUP ne izhaja, da bi Urad moral v primeru, ko več pravnih oseb poda vlogo za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje za isto vrsto avtorskih del in iste pravice, te obravnavati v enem postopku, v katerem bi moral vsaki od oseb priznati položaj stranke v postopku.
Vlagatelj zahteve za podelitev „prvega trajnega“ dovoljenja za kolektivno upravljanje na podlagi 149. člena ZASP, ne izkazuje pravnega interesa za priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku, ki se vodi na zahtevo drugega subjekta, v primeru, ko se za podelitev dovoljenja za kolektivno upravljanje za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice poteguje več subjektov.
S stvaritvijo filmske glasbe, ki je posebej ustvarjena za uporabo v tem delu, skladatelj (so)ustvari AVD kot samostojno avtorsko delo. Glede na neizpodbojno domnevo soavtorstva pa mu iz tega naslova skupaj z drugimi soavtorji pripada nedeljiva avtorska pravica na tem delu. To pa pomeni, da iz tega avtorskega dela izvira ena pravica do radiodifuzne retransmisije, s katero lahko zato upravlja le ena kolektivna organizacija, ki združuje vse soavtorje AVD.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 25, 25/3. ZPP člen 154, 154/1, 166, 166/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu člen 2, 3, 4.
odločba o stroških postopka v sodbi – dovoljenost pritožbe zoper sklep o stroških – stroški revizijskega postopka – stroški sodnih taks
Glede na naravo upravnega spora, s katerim je zagotovljeno prvostopenjsko sodno varstvo oziroma sodni nadzor nad delom uprave, je pritožba zoper odločitev upravnega sodišča (ki ima sicer položaj višjega sodišča), o stroških sodnega postopka, o kateri odloča Vrhovno sodišče kot drugostopenjsko sodišče, ob primerni uporabi določb ZPP, dovoljena na podlagi prvega odstavka 166. člena ZPP, saj je le takšna razlaga skladna s pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave Republike Slovenije.
V primeru, ko je pritožnik z revizijo uspel in je bila sodba sodišča prve stopnje razveljavljena ter zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje, odločitev o stroških postopka pa pridržana za končno odločitev, v novem sojenju pa je sodišče prve stopnje pritožnikovi tožbi ugodilo, odpravilo odločbo tožene stranke in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, mora sodišče prve stopnje odločiti o vseh stroških sodnega postopka. To pomeni tako o stroških upravnega spora kot tudi revizijskih stroških.
Strošek sodnih taks ni vključen v pavšalne zneske, ki jih določa Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.
subvencija za bivanje v študentskih domovih – stvarna pristojnost upravnega sodišča - ni socialni prejemek
Določba točke 5 b prvega odstavka 7. člena ZDSS-1, na katero opira svojo odločitev sodišče prve stopnje, pri naštevanju ene izmed pristojnosti socialnega sodišča res navaja tudi socialne prejemke iz različnih naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost upravičenca, in če je za priznanje pravice odločilen premoženjski cenzus. Toda v obravnavanem primeru ne gre za socialni prejemek, ki bi kot takšen bil opredeljen v Zakonu o socialnem varstvu, Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih ali Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in bi se izplačeval študentom. Gre za subvencijo, ki jo za bivanje študentov glede na določbo 73. b člena Zakona o visokem šolstvu in v skladu z navedenim Pravilnikom prejmejo javni in zasebni zavodi. Za to obliko subvencije v navedenih predpisih tudi ni predvidena pristojnost socialnega sodišča v smislu tretjega odstavka 7. člena ZDSS-1.
Zato za razmejitev pristojnosti med upravnim sodiščem in delovnim ter socialnim sodiščem, kot to določa ZDSS-1, obravnavani primer ne more biti opredeljen kot socialni spor, temveč kot spor o zakonitosti dokončnega posamičnega akta, ki ga je izdala tožena stranka. O zakonitosti takšnega akta pa je pristojno glede na določbo drugega odstavka 1. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odločati upravno sodišče.