predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - postopek za razveljavitev potrdila o izvršljivosti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Postopek v katerem sodišča odloča o razveljavitvi neutemeljenega potrdila o izvršljivosti (tretji odstavek 42. člena ZIZ) je po svoji naravi postopek, ki se začne po tem, ko je sodna odločba postala izvršljiva (ko je postala izvršilni naslov), torej, po tem, ko je postala pravnomočna in ko je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Zato odločba sodišča druge stopnje o potrditvi zavrnitve predloga po tretjem odstavku 42. člena ZIZ ne predstavlja sklepa v smislu prvega odstavka 384. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, to je sklepa, s katerim se je postopek pravnomočno končal. Zato v takih primerih tudi ni dovoljeno predlagati, da se revizija dopusti.
ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 367, 367/2, 367/5, 377.
dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta -zavrženje revizije
Če vrednost (spornega predmeta kot v obravnavanem primeru) sploh ni navedena ali če ni navedena diferencirano, revizija ni dovoljena. Izjema je sicer v zadnjem odstavku 367. člena ZPP predvidena za primer objektivne kumulacije zahtevkov, ko mora sodišče vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne glede na drugi odstavek 41. člena ZPP ugotoviti s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku.
ZPP člen 12, 213, 213/2, 286, 298, 298/3, 339, 339/1.
revizija – razlogi za revizijo – zmotna uporaba materialnega prava – konkretiziranost revizijskega očitka – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – prvi narok za glavno obravnavo – prekluzija – materialno procesno vodstvo - vezanost sodišča na sklep procesnega vodstva - načelo pomoči prava neuki stranki
Čeprav vabilo na narok ni bilo vročeno pooblaščencu tožeče stranke, ki se naroka ni udeležil, je tožnik v imenu tožeče stranke soglašal, da se narok opravi v nenavzočnosti pooblaščenca. S tem so bili izpolnjeni vsi pogoji za opravo prvega naroka za glavno obravnavo. Navedenega ne more spremeniti dejstvo, da je bil narok zaradi izvajanja dokazov in vložitve pripravljalne vloge preložen in se je nadaljeval kasneje. Prav tako tudi ne dejstvo, da je sodišče pozneje izdalo dokazni sklep za izvedbo dokaza z izvedenci, ki ga je tudi izvršilo, vendar nato zaradi nastopa prekluzije izvedenih dokazov ni upoštevalo. Sodišče, ki ni vezano na sklepe procesnega vodstva, kamor spadajo tudi dokazni sklepi (glej drugi odstavek 213. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 298. člena ZPP), je tako ravnalo skladno z določbo 286. člena ZPP. Revizijske trditve, da tožnik kot prava neuka stranka na prvem naroku za glavno obravnavo ni bil poučen o prekluziji navajanja dejstev in dokazov, bi eventualno lahko pomenile kršitev načela pomoči prava neuki stranki (12. člen ZPP), vendar pa ni v zadostni meri konkretizirana, da bi bila lahko upoštevna. Manjkajo predvsem navedbe o pomanjkljivostih tožnikovega vabila na narok za glavno obravnavo oziroma navedbe, da tožnik v vabilu ni bil seznanjen z možnostjo prekluzije.
nezgodno zavarovanje – splošni zavarovalni pogoji – izguba zavarovalnih pravic - domneva o alkoholiziranosti in vzročni zvezi – odklonitev preizkusa alkoholiziranosti - izpodbojnost domneve
Ker je tožniku uspelo dokazati, da njegova domnevana alkoholiziranost ni v vzročni zvezi s trčenjem avtomobila v tožnika na prehodu za pešce, je toženka dolžna plačati zavarovalnino.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča
Druge tehtne razloge v smislu določb 67. člena ZPP predstavljajo predvsem tisti razlogi, ki bi objektivno vzeto lahko vzpodbudili dvom v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga obrambe - kršitev kazenskega zakona – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Vložniki v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljajo kršitev kazenskega zakona, ker da obsojencu očitano kaznivo dejanje v izpodbijani pravnomočni sodbi ne vsebuje vseh znakov očitanega mu kaznivega dejanja, vendar sploh ne konkretizirajo, kateri zakonski znak kaznivega dejanja naj bi v opisu manjkal, Vrhovno sodišče pa tako nedoločnih navedb o kršitvi zakona ne more preizkusiti.
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2, 424, 424/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če se je o zavrnitvi in nepotrebnosti izvedbe dokaznih predlogov sodišče določno opredelilo, ponavljanje utemeljenosti teh dokaznih predlogov v zahtevi za varstvo zakonitosti pravilnosti navedenih odločitev ne more omajati.
Tretji toženec nima položaja enotnega in še manj enotnega nujnega sospornika. Enotni nujni sospornik bi bil le, če bi bil pogodbenik prodajnih pogodb. Če ima tretji toženec pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga prva oziroma druga tožena stranka, bi se jima na pasivni strani lahko pridružil kot stranski intervenient, ki ima pravico opravljati procesna dejanja (tudi vložiti pritožbo) v skladu z določilom prvega odstavka 201. člena ZPP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006312
ZKP člen 371, 371/2. KZ-1 člen 54, 209, 209/1. KZ člen 212, 212/1-1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - izvajanje dokazov - dokazni predlog - odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – nadaljevano kaznivo dejanje - poneverba – velika tatvina – vdor v zaprt prostor – tuj bančni račun
V primeru, ko dokaza ni mogoče izvesti, kršitev pravice do poštenega sojenja oziroma do izvedbe predlaganih dokazov ni podana.
Če obsojenec pri določenih nakazilih ni uporabil kartice in gesla, ki so mu bila zaupana za opravljanje njegovega dela, temveč si je neupravičeno prilastil drugo kartico s pripadajočim geslom, nakazila pa tudi opravil drugje, gre za bistvene razlike v načinu izvrševanja kaznivih dejanj, saj takšnega ravnanja ni mogoče kvalificirati kot kaznivo dejanje poneverbe, temveč je pravilno opredeljeno kot nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ (pravna opredelitev vdora v tuje bančne račune v sistemu on-line bančništva).
Vrednostni pogoj za dovoljenost neposredne revizije ni izpolnjen, ker na vsakega od tožnikov, ki sta navadna sospornika, odpade le 38.210,27 EUR. Na presojo o dovoljenosti revizije nova ureditev iz petega odstavka 367. člena ZPP ne vpliva, ker se nanaša le na objektivno kumulacijo tožbenih zahtevkov.
LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015575
ZPP člen 367, 367/3, 371, 371/2. ZLPP člen 48, 48a, 48b, 48c, 50, 50/2. ZZPLP člen 8. ZLPPOD člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/3. ZOR člen 104. ZIS člen 2, 51.
lastninjenje – odškodovanje družbenega premoženja – postopek revizije – odločanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) – odločba APPNI – ukrepi APPNI – trajne vloge delavcev – znižanje trajnih vlog – delna ničnost trajnih vlog – lastninsko preoblikovanje pravnih oseb, ki opravljajo igre na srečo - sprememba kapitalskih deležev fizičnih oseb v obveznosti družbe – dopuščena revizija – obseg revizijskega preizkusa
Ničnost v primeru ugotovljenega odškodovanja družbenega premoženja ne zadane same pogodbe o trajnih vlogah, temveč zgolj povečanje trajne vloge iz naslova (nezakonite) razdelitve dobička. Z vložitvijo dela dohodka tožnikov (v obliki trajnih vlog) v kapital toženkine pravne prednice je bila denarna terjatev spremenjena v kapitalski delež. Ta je bil v obveznosti družbe spremenjen šele na podlagi ZLPPOD, ki je poleg načina ugotavljanja obstoja in višine teh terjatev predpisal še način valorizacije od 18. 6. 1994 do vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register in valorizacijo ter obrestovanja neodplačanega dela od vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register do odplačila.
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 30, 30/1, 32, 481, 482.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost okrožnega sodišča – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ker gre v konkretni zadevi za spor o pristojnosti med Okrajnim sodiščem v Ljubljani (COVL) in Okrožnim sodiščem v Celju, je za odločanje o tem kompetenčnem sporu pristojno Vrhovno sodišče.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da v konkretni zadevi ni izpolnjen noben od pogojev, da bi zadeva spadala v pristojnost okrožnega sodišča.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nerazumljiv izrek - kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če je storilec kaznivega dejanja določno opredeljen glede na v izreku sodbe navedene osebne podatke, potrebne za njegovo identifikacijo (skladno s tretjim odstavkom 364. člena ZKP), ni nujno njegovo nadaljnje označevanje z osebnim imenom in priimkom tudi v dejstvenem opisu.
Določba 31. člena Uredbe se ne nanaša zgolj na fazo sprejemanja prostorskega akta, pač pa tudi na nadaljnje faze, torej tudi na projektiranje in gradnjo. Z upoštevanjem te določbe pri umestitvi v prostor (pri sprejemu ustreznega prostorskega akta) se ta določba ne „izčrpa“, ampak jo je treba upoštevati tudi v nadaljnjih postopkih, torej tudi v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja. Uredba je kot izvedbeni predpis za varstvo okolja relevantna skozi celoten postopek, saj ne velja samo za prostorsko načrtovanje, ko se nek poseg umešča v prostor, ampak tudi za gradnjo.
ZKP člen 18, 368, 371, 371/2, 395, 395/1, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – napoved pritožbe – obrazložitev sodbe – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga – dokazni predlog - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če pritožba zoper oprostilni del sodbe ni bila napovedana, sodišče s tem, ko v pisno izdelani sodbi ni navedlo razlogov glede oprostilnega dela sodbe, določb ZKP s tem ni prekršilo.
ZPLP člen 3, 7. ZSZ člen 10, 13, 64. ZLNDL člen 2.
lastninjenje – pridobitev pravice uporabe – prenos pravice uporabe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – fizična oseba
Ob ugotovitvi, da pristojni občinski upravni organ nikoli ni izdal odločbe, da mora tožnik zemljišče izročiti občini in da je tožnik zemljišče ves čas užival, je pravilna odločitev, da prehodna določba 64. člena ZSZ velja tudi zanj. Vrhovno sodišče in Ustavno sodišče sta že večkrat odločila, da se je prenos pravice uporabe na nepremičninah lahko odvijal tudi zunajknjižno in je zato v vsakem posameznem primeru treba preučiti kdo je resnični nosilec te pravice. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno odločili, da iz 13. in 64. člena ZSZ izhaja, da je imel tožnik ob uveljavitvi ZLNDL pravico uporabe na spornih zemljiščih. To pa pomeni, da je pravilna odločitev, da je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZLNDL, ki določa, da nepremičnine postanejo lastnina fizičnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe, pridobil lastninsko pravico na zemljišču.
S pogodbo dogovorjeno predkupno pravico sta pravdni stranki lahko omejili z določenimi pogoji, saj je tako ravnanje v okviru splošnega načela o svobodnem urejanju obligacijskih razmerij. Pogodbena določba je skladna s 527. členom ZOR o vsebini predkupne pravice. Ta zakonska določba tudi ni onemogočala dogovorov o pogodbeni predkupni pravici še v drugih situacijah.
Neizpolnjevanje pogodbeno dogovorjenega pogoja za uveljavljanje predkupne pravice je zadostovalo za zavrnitev tožbenega zahtevka, saj v takem primeru vprašanje dobrovernosti novega kupca ni pravno pomembno.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 25, 25/3. ZPP člen 154, 154/1, 166, 166/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu člen 2, 3, 4.
odločba o stroških postopka v sodbi – dovoljenost pritožbe zoper sklep o stroških – stroški revizijskega postopka – stroški sodnih taks
Glede na naravo upravnega spora, s katerim je zagotovljeno prvostopenjsko sodno varstvo oziroma sodni nadzor nad delom uprave, je pritožba zoper odločitev upravnega sodišča (ki ima sicer položaj višjega sodišča), o stroških sodnega postopka, o kateri odloča Vrhovno sodišče kot drugostopenjsko sodišče, ob primerni uporabi določb ZPP, dovoljena na podlagi prvega odstavka 166. člena ZPP, saj je le takšna razlaga skladna s pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave Republike Slovenije.
V primeru, ko je pritožnik z revizijo uspel in je bila sodba sodišča prve stopnje razveljavljena ter zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje, odločitev o stroških postopka pa pridržana za končno odločitev, v novem sojenju pa je sodišče prve stopnje pritožnikovi tožbi ugodilo, odpravilo odločbo tožene stranke in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, mora sodišče prve stopnje odločiti o vseh stroških sodnega postopka. To pomeni tako o stroških upravnega spora kot tudi revizijskih stroških.
Strošek sodnih taks ni vključen v pavšalne zneske, ki jih določa Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.
subvencija za bivanje v študentskih domovih – stvarna pristojnost upravnega sodišča - ni socialni prejemek
Določba točke 5 b prvega odstavka 7. člena ZDSS-1, na katero opira svojo odločitev sodišče prve stopnje, pri naštevanju ene izmed pristojnosti socialnega sodišča res navaja tudi socialne prejemke iz različnih naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost upravičenca, in če je za priznanje pravice odločilen premoženjski cenzus. Toda v obravnavanem primeru ne gre za socialni prejemek, ki bi kot takšen bil opredeljen v Zakonu o socialnem varstvu, Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih ali Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in bi se izplačeval študentom. Gre za subvencijo, ki jo za bivanje študentov glede na določbo 73. b člena Zakona o visokem šolstvu in v skladu z navedenim Pravilnikom prejmejo javni in zasebni zavodi. Za to obliko subvencije v navedenih predpisih tudi ni predvidena pristojnost socialnega sodišča v smislu tretjega odstavka 7. člena ZDSS-1.
Zato za razmejitev pristojnosti med upravnim sodiščem in delovnim ter socialnim sodiščem, kot to določa ZDSS-1, obravnavani primer ne more biti opredeljen kot socialni spor, temveč kot spor o zakonitosti dokončnega posamičnega akta, ki ga je izdala tožena stranka. O zakonitosti takšnega akta pa je pristojno glede na določbo drugega odstavka 1. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odločati upravno sodišče.
ZASP člen 12, 105, 105/1, 148, 149, 149/1-3. ZUP člen 43, 130. PDEU člen 106, 106/1.
dovoljena revizija – neenotna praksa sodišča prve stopnje - kolektivno upravljanje avtorskih pravic – dovoljenje za kolektivno upravljanje – položaj stranskega udeleženca – pravni interes vlagatelja zahteve za izdajo enakega dovoljenja – obvezna združitev postopkov – soavtorji avdiovizualnega dela - skladatelj filmske glasbe, ustvarjene posebej za avdiovizualno delo – ustavne pravice – 106. člen PDEU – priložena pravna mnenja
Iz določb 148. in 149. člena ZASP in 130. člena ZUP ne izhaja, da bi Urad moral v primeru, ko več pravnih oseb poda vlogo za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje za isto vrsto avtorskih del in iste pravice, te obravnavati v enem postopku, v katerem bi moral vsaki od oseb priznati položaj stranke v postopku.
Vlagatelj zahteve za podelitev „prvega trajnega“ dovoljenja za kolektivno upravljanje na podlagi 149. člena ZASP, ne izkazuje pravnega interesa za priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku, ki se vodi na zahtevo drugega subjekta, v primeru, ko se za podelitev dovoljenja za kolektivno upravljanje za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice poteguje več subjektov.
S stvaritvijo filmske glasbe, ki je posebej ustvarjena za uporabo v tem delu, skladatelj (so)ustvari AVD kot samostojno avtorsko delo. Glede na neizpodbojno domnevo soavtorstva pa mu iz tega naslova skupaj z drugimi soavtorji pripada nedeljiva avtorska pravica na tem delu. To pa pomeni, da iz tega avtorskega dela izvira ena pravica do radiodifuzne retransmisije, s katero lahko zato upravlja le ena kolektivna organizacija, ki združuje vse soavtorje AVD.