predlog za izdajo popravnega sklepa - določitev stroškov sodnega postopka - stroški delno že plačani
Okoliščino (delne) izpolnitve denarne obveznosti, ki jo tožena stranka zatrjuje in izkazuje v obravnavanem predlogu za izdajo popravnega sklepa, ni mogoče uvrstiti med primere napak iz prvega odstavka 328. člena ZPP.
stranka v upravnem sporu – aktivna legitimacija – zavrženje tožbe – dopolnitev pritožbe - ničnost
Predhodno priznan status stranke oziroma stranskega udeleženca v upravnem postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorskih in (ali) sorodnih pravic, ki teče na vlogo tretjega, je pogoj za priznanje položaja stranke v upravnem sporu oziroma za vsebinsko obravnavanje tožbe zoper dovoljenje, izdano v tem postopku.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 229, 229/2.
vročitev odločbe – kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pravica ni izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – že rešeno vprašanje – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Spor o tem, komu se vroči upravna odločba, ni spor o vrednosti sporne zadeve, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Zatrjevana neenotnost prakse sodišča prve stopnje v zvezi z vprašanjem, ki je v praksi Vrhovnega sodišča že rešeno, ni razlog za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je ta razlog vezan le na primer, če Vrhovno sodišče o pravnem vprašanju, ki je bistveno za odločitev, še ni odločalo.
Za dovoljenost revizije iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti zelo hude posledice konkretizirane in izkazane.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – razlogi o odločilnih dejstvih - postopek pred prekrškovnim organom – dokazni postopek – pisna odločba o prekršku – opis dejanskega stanja - možnost izjave o prekršku – zahteva za sodno varstvo
Policista sta storilcu neposredno na kraju samem predočila izjave očividcev in mu predstavila vse relevantne okoliščine v zvezi s storjenim prekrškom, s čimer sta mu dala možnost, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka.
Tožnik svojo vlogo utemeljuje s sklicevanjem na nezakonito postopanje sodnic pri vročanju sklepa o ustavitvi postopka. Tako sicer izraža dvom v nepristranskost sojenja na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, vendar ga utemeljuje zgolj z grajo vročanja na napačen naslov, ker naj bi sodišče razpolagalo s pravim naslovom. To pomeni, da tožnik še vedno ostaja v sferi dvoma v subjektivno nepristranskost zakonitega oziroma naravnega sodnika, kar pa je lahko le razlog za izločitev sodnika in ne tehten razlog za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP. Prav tako tožnik ne pojasni, zakaj bi bilo zaradi domnevnega nezakonitega postopanja sodnic, katerih niti poimensko ne navede, celotno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ter Višje delovno in socialno sodišče (glede katerega razlogov za delegacijo, razen splošnih očitkov, sploh ne konkretizira) nezmožno nepristransko odločati.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta
Vzrok za nastanek poslovnega razloga je tudi sprememba o organizaciji dela, izvedena s strani delodajalca. Za tako spremembo gre tudi, če delodajalec zaradi racionalizacije ukine posamezno delovno mesto s tem, da preostala dela tega delovnega mesta za naprej poleg svojega dela po potrebi pokrivajo drugi delavci. Take organizacijske rešitve, zaradi katerih delo delavca postane nepotrebno, so v pristojnosti delodajalca.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - DELOVNO PRAVO
VS2006192
ZP-1 člen 156, 156-1. ZVZD člen 16, 56, 56/2.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – opis prekrška - odgovornost pravne osebe – obveznosti delodajalca - določitev posebnih zdravstvenih zahtev
Za obstoj prekrška po drugem odstavku 56. člena ZVZD zadošča, da delodajalec na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika ne sprejme splošnega akta (običajno imenovanega ocena tveganja), v katerem določi posebne pogoje, ki jih morajo delavci izpolnjevati za opravljanje posameznih vrst dela ali za uporabo posameznih vrst delovnih sredstev in ni treba, da zaradi njegovega nesprejetja pride do delovne nesreče.
lastnost zavarovanca – obvezno zavarovanje v drugi državi
Tožnik je od 16. 9. 2005 dalje vključen tudi v obvezno pokojninsko zavarovanje v Republiki Srbiji, zato je bistveno vprašanje, ali to dejstvo lahko vpliva na (istočasno) vključitev v obvezno pokojninsko zavarovanje v Republiki Sloveniji. V primeru, da bi šlo za istočasno izpolnjevanje pogojev za vključitev v obvezno zavarovanje v Republiki Sloveniji, se na podlagi 25. člena ZPIZ-1 upošteva „vrstni red“ po katerem so podlage za zavarovanje navedene v zakonu. V primeru pa, ko je oseba obvezno pokojninsko (in invalidsko) zavarovana v tujini, lahko na podlagi 19. člena ZPIZ-1 predlaga izvzem iz obveznega zavarovanja – v Sloveniji – vendar le, če je tako določeno z mednarodnim sporazumom. Tak sporazum z Republiko Srbijo pa v času odločanja pri toženi stranki še ni veljal.
ZP-1 člen 57, 57/1, 57/5, 57/6, 62, 62-2, 65, 65/4.
hitri postopek - pravice obrambe - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - možnost izjave o prekršku - plačilni nalog - opis prekrška - opis dejanskega stanja – odločanje sodišča
Čeprav storilcu prekrška opis dejanskega stanja ni bil vročen, iz spisovnega gradiva izhaja, da je bil storilec z ugotovljenim dejanskim stanjem (kakršno je povzeto v opisu) v celoti seznanjen in se o njem tudi izjavil, zato bistvena kršitev določb postopka po drugi alineji 62. člena ZP-1 ni podana.
ZP-1 člen 2, 2/2, 4, 156, 156-4. ZVCP-1 člen 38, 38/4. ZPrCp člen 52, 52/1-3.
kršitev materialnih določb zakona - časovna veljavnost zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis – uporaba milejšega zakona - glavna in stranska sankcija
Le če bi sodišče ugotovilo, da je storilcu na podlagi uporabe določb ZVCP-1 in ob upoštevanju drugih, v evidenco vpisanih kazenskih točk, potrebno izreči še prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, po določbah ZPrCp pa tega ukrepa, ker predpisuje manjše število kazenskih točk za očitani prekršek, ne bi bilo potrebno izreči, bi bilo (v obravnavanem primeru) dolžno uporabiti novejši predpis (3. točko prvega odstavka 52. člena ZprCp).
delo preko polnega delovnega časa - plačilo nadur - nadurno delo - plačilo nadurnega dela - plačilo dela preko polnega delovnega časa - prekoračitev zakonsko dovoljene kvote dela preko polnega delovnega časa
Za prekoračitev zakonsko dovoljene kvote dela preko polnega delovnega časa ni odgovoren delavec, zato ga za takšno kršitev delodajalca ne morejo zadeti škodljive posledice. Tudi delo, ki ga delavec po odredbi oziroma navodilih delodajalca opravi preko zakonsko dovoljene kvote nadur, je nadurno delo, za katero ZDR in KP dejavnosti predvidevata plačilo ustreznega dodatka.
Gre za denarni zahtevek iz naslova preveč plačanih zneskov pokojnine. Narave spora ne spremeni dejstvo, da je tožena stranka v skladu z izrecno določbo ZPIZ-1 (tretji odstavek 275. člena) izdal odločbo o ugotovitvi preplačila. Gre le za ugotovitveno odločbo, oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, pa mora vrniti prejeti znesek v skladu z določbami Zakona o obligacijskih razmerjih (prvi odstavek 275. člena ZPIZ-1).
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe – temelji odgovornosti pravne osebe
Za presojo odgovornosti pravne osebe ni relevantno zgolj konkretno ravnanje storilca, ki izpolnjuje znake prekrška, pač pa tudi tiste okoliščine, iz katerih izhaja odgovornost pravne osebe - te okoliščine morajo biti v odločbi o prekršku (v zadostni meri) konkretizirane.
invalidnost - definicija poklica in invalidnosti - poklic zavarovanca
ZPIZ-1 upošteva, da so lahko zavarovanci ob nastanku invalidnosti v različnih zaposlitvenih statusih: lahko so zaposleni (na delovnem mestu, na katerem so razporejeni), lahko so brezposelni. Prvim zagotavlja pravice, ki ohranjajo oziroma omogočajo nadaljevanje zaposlitve na delovnem mestu, na katerem so razporejeni, delodajalec (200. člen ZDR). Drugi so iskalci zaposlitve, ki praviloma iščejo zaposlitev v okviru svoje poklicne usposobljenosti. Za te je ocena delazmožnosti z vidika delovnega mesta, na katerem so bili nazadnje razporejeni (in je morda celo specifično za zadnjega delodajalca, tako da brezposelna oseba nima niti teoretičnih možnosti za zaposlitev na enakih delih pri potencialnih drugih delodajalcih), neustrezna.
ZDSS-1 člen 31. ZPIZ-1 člen 275. ZPP člen 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - premoženjski socialni spor - vrednost spornega predmeta - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - vrnitev preplačila – ugotovitvena odločba
Gre za denarni zahtevek iz naslova preveč plačanih zneskov nadomestila. Narave spora ne spremeni dejstvo, da je tožena stranka v skladu z izrecno določbo ZPIZ-1 (tretji odstavek 275. člena) izdala odločbo o ugotovitvi preplačila. Gre le za ugotovitveno odločbo, oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, pa mora vrniti prejeti znesek v skladu z določbami Zakona o obligacijskih razmerjih (prvi odstavek 275. člena ZPIZ-1).
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih
Kršitev 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 je med drugim podana, če sodba nima razlogov oziroma so razlogi nerazumljivi. Odsotnost oziroma nerazumljivost razlogov se mora nanašati na razloge o odločilnih dejstvih, ne pa na razloge, ki se nanašajo na uporabo prava.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006233
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 129a, 129a/2. ZPrCP člen 26. ZVoz člen 2, 2/1-2.
postopek o prekršku - redni sodni postopek - skrajšani postopek - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – voznik začetnik
V vseh primerih, ko je predpisana stranska sankcija prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (ob upoštevanju posebnega položaja voznikov začetnikov), mora o prekršku odločati sodišče v rednem in ne v skrajšanem postopku.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – zakonska zveza
Pri urejanju razmerij iz pogodbe o zaposlitvi je potrebno v prvi vrsti upoštevati položaj delavca in delodajalca, vključno z njunimi pristojnostmi v tem razmerju. Če gre istočasno za njuno zakonsko zvezo, zaradi le-te urejanje razmerja iz pogodbe o zaposlitvi po pravilih, ki veljajo za delovno razmerje, ne more biti onemogočeno.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO
VS2006210
URS člen 22.
enako varstvo pravic – odstop od enakosti – oviranje javne ceste
Za utemeljitev obstoja kršitve pravice do
enakega varstva pravic je
treba izkazati troje: da o nekem vprašanju že obstaja ustaljena in enotna sodna praksa, da odločitev v izpodbijanem istovrstnem primeru od te prakse odstopa in da je ta odstop arbitraren, torej da sodišče zanj ni navedlo razumnih pravnih argumentov.