predlog za izdajo popravnega sklepa - določitev stroškov sodnega postopka - stroški delno že plačani
Okoliščino (delne) izpolnitve denarne obveznosti, ki jo tožena stranka zatrjuje in izkazuje v obravnavanem predlogu za izdajo popravnega sklepa, ni mogoče uvrstiti med primere napak iz prvega odstavka 328. člena ZPP.
stranka v upravnem sporu – aktivna legitimacija – zavrženje tožbe – dopolnitev pritožbe - ničnost
Predhodno priznan status stranke oziroma stranskega udeleženca v upravnem postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorskih in (ali) sorodnih pravic, ki teče na vlogo tretjega, je pogoj za priznanje položaja stranke v upravnem sporu oziroma za vsebinsko obravnavanje tožbe zoper dovoljenje, izdano v tem postopku.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 25, 25/3. ZPP člen 154, 154/1, 166, 166/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu člen 2, 3, 4.
odločba o stroških postopka v sodbi – dovoljenost pritožbe zoper sklep o stroških – stroški revizijskega postopka – stroški sodnih taks
Glede na naravo upravnega spora, s katerim je zagotovljeno prvostopenjsko sodno varstvo oziroma sodni nadzor nad delom uprave, je pritožba zoper odločitev upravnega sodišča (ki ima sicer položaj višjega sodišča), o stroških sodnega postopka, o kateri odloča Vrhovno sodišče kot drugostopenjsko sodišče, ob primerni uporabi določb ZPP, dovoljena na podlagi prvega odstavka 166. člena ZPP, saj je le takšna razlaga skladna s pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave Republike Slovenije.
V primeru, ko je pritožnik z revizijo uspel in je bila sodba sodišča prve stopnje razveljavljena ter zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje, odločitev o stroških postopka pa pridržana za končno odločitev, v novem sojenju pa je sodišče prve stopnje pritožnikovi tožbi ugodilo, odpravilo odločbo tožene stranke in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, mora sodišče prve stopnje odločiti o vseh stroških sodnega postopka. To pomeni tako o stroških upravnega spora kot tudi revizijskih stroških.
Strošek sodnih taks ni vključen v pavšalne zneske, ki jih določa Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe – temelji odgovornosti pravne osebe
Za presojo odgovornosti pravne osebe ni relevantno zgolj konkretno ravnanje storilca, ki izpolnjuje znake prekrška, pač pa tudi tiste okoliščine, iz katerih izhaja odgovornost pravne osebe - te okoliščine morajo biti v odločbi o prekršku (v zadostni meri) konkretizirane.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta
Vzrok za nastanek poslovnega razloga je tudi sprememba o organizaciji dela, izvedena s strani delodajalca. Za tako spremembo gre tudi, če delodajalec zaradi racionalizacije ukine posamezno delovno mesto s tem, da preostala dela tega delovnega mesta za naprej poleg svojega dela po potrebi pokrivajo drugi delavci. Take organizacijske rešitve, zaradi katerih delo delavca postane nepotrebno, so v pristojnosti delodajalca.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006230
ZKP člen 167, 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ člen 254, 254/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - preiskava - sklep o preiskavi - utemeljen sum - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - zatajitev finančnih obveznosti – zakonski znaki kaznivega dejanja
V fazi odločanja, ali naj se zoper določeno osebo začne preiskava, je treba izhajati iz njenega namena, in sicer, da se med njeno izvedbo zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali ustavi postopek.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – veljavno vozniško dovoljenje
Kazenske točke v cestnem prometu se izrečejo le tistim storilcem prekrškov, ki izpolnjujejo pogoj, da imajo v času izreka sankcije veljavno vozniško dovoljenje.
lastnost zavarovanca – obvezno zavarovanje v drugi državi
Tožnik je od 16. 9. 2005 dalje vključen tudi v obvezno pokojninsko zavarovanje v Republiki Srbiji, zato je bistveno vprašanje, ali to dejstvo lahko vpliva na (istočasno) vključitev v obvezno pokojninsko zavarovanje v Republiki Sloveniji. V primeru, da bi šlo za istočasno izpolnjevanje pogojev za vključitev v obvezno zavarovanje v Republiki Sloveniji, se na podlagi 25. člena ZPIZ-1 upošteva „vrstni red“ po katerem so podlage za zavarovanje navedene v zakonu. V primeru pa, ko je oseba obvezno pokojninsko (in invalidsko) zavarovana v tujini, lahko na podlagi 19. člena ZPIZ-1 predlaga izvzem iz obveznega zavarovanja – v Sloveniji – vendar le, če je tako določeno z mednarodnim sporazumom. Tak sporazum z Republiko Srbijo pa v času odločanja pri toženi stranki še ni veljal.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – razlogi o odločilnih dejstvih - postopek pred prekrškovnim organom – dokazni postopek – pisna odločba o prekršku – opis dejanskega stanja - možnost izjave o prekršku – zahteva za sodno varstvo
Policista sta storilcu neposredno na kraju samem predočila izjave očividcev in mu predstavila vse relevantne okoliščine v zvezi s storjenim prekrškom, s čimer sta mu dala možnost, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka.
ZP-1 člen 12, 156, 156-3. ZOro-1 člen 81. KZ-1 člen 307, 307/1.
izključitev postopka o prekršku in sankcije - postopek o prekršku - kazenski postopek – hramba orožja
Zgolj dejstvo, da tako prekršek kot kaznivo dejanje izvirata iz istega historičnega dogodka, še ne pomeni, da je bil prekršen prvi odstavek 12. člena ZP-1: vzporeden tek več postopkov je dopusten, če storilec z enim ali več izvršitvenimi dejanji uresniči znake več kaznivih ravnanj, to je kaznivih dejanj in/ali prekrškov.
ZP-1 člen 57, 57/1, 57/5, 57/6, 62, 62-2, 65, 65/4.
hitri postopek - pravice obrambe - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - možnost izjave o prekršku - plačilni nalog - opis prekrška - opis dejanskega stanja – odločanje sodišča
Čeprav storilcu prekrška opis dejanskega stanja ni bil vročen, iz spisovnega gradiva izhaja, da je bil storilec z ugotovljenim dejanskim stanjem (kakršno je povzeto v opisu) v celoti seznanjen in se o njem tudi izjavil, zato bistvena kršitev določb postopka po drugi alineji 62. člena ZP-1 ni podana.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona – absolutno zastaranje - meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - sodba, s katero se postopek ustavi
Sodišče mora v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo vselej po uradni dolžnosti preizkusiti, ali je pregon za prekršek zastaral.
Tožnik svojo vlogo utemeljuje s sklicevanjem na nezakonito postopanje sodnic pri vročanju sklepa o ustavitvi postopka. Tako sicer izraža dvom v nepristranskost sojenja na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, vendar ga utemeljuje zgolj z grajo vročanja na napačen naslov, ker naj bi sodišče razpolagalo s pravim naslovom. To pomeni, da tožnik še vedno ostaja v sferi dvoma v subjektivno nepristranskost zakonitega oziroma naravnega sodnika, kar pa je lahko le razlog za izločitev sodnika in ne tehten razlog za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP. Prav tako tožnik ne pojasni, zakaj bi bilo zaradi domnevnega nezakonitega postopanja sodnic, katerih niti poimensko ne navede, celotno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ter Višje delovno in socialno sodišče (glede katerega razlogov za delegacijo, razen splošnih očitkov, sploh ne konkretizira) nezmožno nepristransko odločati.
sprejem ponudbe nove pogodbe - uveljavljanje nove pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo neposrednosti
Potreba po razčiščevanju pravno pomembnih dejstev je odvisna od vsebine tožbenega zahtevka in dejstev, ki so pomembna za pravilno odločitev o zahtevku. Na podlagi tega izhodišča si mora sodišče prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter onemogočiti zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku (prvi odstavek 11. člena ZPP). Temu ustrezno ZPP opredeljuje tudi pristojnosti predsednika senata pri vodenju glavne obravnave in izvajanja dokazov. Ker je bil tožbeni zahtevek, o katerem je sodišče odločilo s sodbo, že glede na tožbene navedbe očitno neutemeljen, je poleg izvedbe listinskih dokazov sodišče na obravnavi dne 2. 2. 2011 utemeljeno zavrnilo neposredno izvedbo drugih predlaganih dokazov z zaslišanjem strank in prič, ki ne bi mogli privesti do drugačne odločitve.
Sodišče pravilno ugotavlja, da delodajalcu ne more določati vsebine pogodbe o zaposlitvi. Pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi sta delavec in delodajalec svobodna. Delavec lahko mimo sklenjene pogodbe o zaposlitvi pred sodiščem uspešno uveljavlja le pravice, ki so zanj ugodneje urejene v zakonu ali kolektivni pogodbi (30. člen ZDR).
invalidnost - definicija poklica in invalidnosti - poklic zavarovanca
ZPIZ-1 upošteva, da so lahko zavarovanci ob nastanku invalidnosti v različnih zaposlitvenih statusih: lahko so zaposleni (na delovnem mestu, na katerem so razporejeni), lahko so brezposelni. Prvim zagotavlja pravice, ki ohranjajo oziroma omogočajo nadaljevanje zaposlitve na delovnem mestu, na katerem so razporejeni, delodajalec (200. člen ZDR). Drugi so iskalci zaposlitve, ki praviloma iščejo zaposlitev v okviru svoje poklicne usposobljenosti. Za te je ocena delazmožnosti z vidika delovnega mesta, na katerem so bili nazadnje razporejeni (in je morda celo specifično za zadnjega delodajalca, tako da brezposelna oseba nima niti teoretičnih možnosti za zaposlitev na enakih delih pri potencialnih drugih delodajalcih), neustrezna.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006180
ZP-1 člen 155, 155/1-8. ZVCP-1 člen 233, 233/1. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - dokazni predlog
Določba prvega odstavka 233. člena ZVCP-1 lastniku oziroma imetniku pravice uporabe vozila, s katerim je bil storjen prekršek, nalaga, da predloži razbremenilne dokaze v zvezi z trditvijo, da ni storilec prekrška, sodišče pa mora takemu dokazu ugoditi in dokaz izvesti, vendar le, če obdolženec z ustrezno stopnjo verjetnosti izkaže obstoj in pravno relevantnost dokaza.
ZPP člen 201, 202, 202/1, 377. ZGD-1 člen 580, 580/4.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - revizija stranskega intervenienta - sposobnost biti stranka v postopku - prenehanje pravne osebe zaradi pripojitve - neobstoječa pravna oseba
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih interesov, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom, mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora Vrhovno sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti ves čas postopka. Revident mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi reviziji pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. V tej zadevi pa revident z vidika pravne osebe, ki jo je v reviziji označil za toženo stranko, nima pravnega interesa za vložitev revizije, saj tožena stranka več ne obstaja in z izpodbijano sodbo ne more biti več k ničemur zavezana.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - DELOVNO PRAVO
VS2006192
ZP-1 člen 156, 156-1. ZVZD člen 16, 56, 56/2.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – opis prekrška - odgovornost pravne osebe – obveznosti delodajalca - določitev posebnih zdravstvenih zahtev
Za obstoj prekrška po drugem odstavku 56. člena ZVZD zadošča, da delodajalec na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika ne sprejme splošnega akta (običajno imenovanega ocena tveganja), v katerem določi posebne pogoje, ki jih morajo delavci izpolnjevati za opravljanje posameznih vrst dela ali za uporabo posameznih vrst delovnih sredstev in ni treba, da zaradi njegovega nesprejetja pride do delovne nesreče.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – zakonska zveza
Pri urejanju razmerij iz pogodbe o zaposlitvi je potrebno v prvi vrsti upoštevati položaj delavca in delodajalca, vključno z njunimi pristojnostmi v tem razmerju. Če gre istočasno za njuno zakonsko zvezo, zaradi le-te urejanje razmerja iz pogodbe o zaposlitvi po pravilih, ki veljajo za delovno razmerje, ne more biti onemogočeno.