ZDR člen 6, 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 347, 379, 379/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – diskriminacija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – sprememba dokazne ocene pred sodiščem druge stopnje - načelo neposrednosti - načelo neposrednosti pred sodiščem druge stopnje - razlogi o odločilnih dejstvih
Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker je glede odločilnega dejstva, ali je obstajal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, sodišče druge stopnje dejansko stanje ugotovilo drugače kot sodišče prve stopnje, kljub temu da ni opravilo glavne obravnave.
Po tem, ko je sodišče prve stopnje obsežno povzelo izpovedi v postopku zaslišanih prič in predstavilo obsežno pravno podlago, je enostavno zaključilo, da je kljub navedbam tožene stranke o zmanjševanju naročil in prihodkov družbe, ki imajo za posledico zmanjševanje števila zaposlenih, prepričano, da je tožena stranka tožeči stranki odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi osebnih okoliščin. Razlogov o odločilnem dejstvu, to je o tem, da je tožena stranka tožnico neenakopravno obravnavala oziroma kršila prepoved diskriminacije, sodba sodišča prve stopnje nima.
ZDR člen 137. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229.
plačilo nadomestila plače - odsotnost z dela zaradi bolezni - nelikvidnost delodajalca
Pravica do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jo glede na veljavne predpise delavec uresničuje pri delodajalcu. Sodišče druge stopnje je zato pravilno presodilo, da ne obstoji materialno pravna podlaga za direktni zahtevek revidenta do tožene stranke za izplačilo nadomestila plače.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233. URS člen 32.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniške odsotnosti - odpotovanje iz kraja bivanja - odobritev zdravnika - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja so jasna in tudi stroga, kar je razumljivo, saj urejajo ravnanja zavarovancev v času bolniškega staleža. Ta je namenjen izboljšanju zdravstvenega stanja, kar pomeni, da se mora zavarovanec v celoti podrediti navodilom zdravnika in skrbeti, da čim prej pride do izboljšanja zdravstvenega stanja. Zahteva, da mora biti zavarovanec, ki se zdravi na domu, v tem času doma in mora za odhod iz kraja bivanja dobiti odobritev zdravnika oziroma zdravstvene komisije, zato ne more pomeniti kršitve ustavnih pravic, konkretno svobode gibanja. Ker tožnica izrecne odobritve osebnega zdravnika za zapustitev kraja bivališča ni imela, je podan razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pogoj za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je tudi obstoj okoliščin in interesov obeh strank, torej delavca in delodajalca. Opiranje le na okoliščine na strani ene stranke pomeni zmotno uporabo prvega odstavka 110. člena ZDR, ki nalaga tehtanje interesov in okoliščin na strani obeh pogodbenih strank. Ni nepomembno, ali je tožnica kršitev storila z namernim ignoriranjem pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja in je kraj bivanja zapustila zavedajoč se svoje kršitve ali pa je to storila v prepričanju, da izrecnega dovoljenja ne potrebuje, pri čemer je treba upoštevati, da ji je osebni zdravnik dovolil „prosto gibanje“, specialistka psihiatrinja pa priporočala „spremembo okolja“.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367, 367/2, 377. URS člen 22.
dopuščena revizija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave v postopku – pravica do enakega varstva pravic - dovoljenost revizije – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločitve – zavrženje revizije
Sodišče druge stopnje je v izpodbijani sodbi zavzelo drugačno materialnopravno stališče kot sodišče prve stopnje, zaradi česar so bila za njegovo odločitev pravno pomembna drugačna dejstva, kot jih je v dokaznem postopku ugotavljalo sodišče prve stopnje. V posledici tega se je sodišče druge stopnje oprlo na tisti del cenitve, v katerem izvedenec ocenjuje vrednost razlaščenih zemljišč po cenah na dan cenitve 15. 5. 2009, ki pa v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil dokazno ocenjen, zoper njega pa je tožnik podal vrsto pripomb in predlagal postavitev novega izvedenca. Sodišče druge stopnje je tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem ter poseglo v njegovo pravico do izjavljanja (kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. člena URS).
dopuščena revizija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje – povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina - sprememba sodbe sodišča prve stopnje – standard obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje ob spremembi sodbe sodišča prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 360. členu Zakona o pravdnem postopku, ker obrazložitev ne zadošča standardu obrazloženosti sodbe druge stopnje.
Ker je bil vzrok tožničine poškodbe toženkina opustitev dolžnega ravnanja (čiščenja in vzdrževanja sporne pešpoti), je materialnopravno pravilen zaključek sodišč, da je toženka (v celoti) krivdno odgovorna za tožnici nastalo škodo.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
opustitev dolžnega nadzorstva - odgovornost pravne osebe - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - odgovornost odgovorne osebe - opis prekrška - odločba o prekršku - temelji odgovornosti pravne osebe
Če v izreku odločbe prekrškovnega organa opustitev dolžnega nadzorstva pravne in odgovorne osebe ni konkretizirana, dejanje, kot je opisano v izreku izpodbijane odločbe, ni prekršek.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – uslužbenec pristojnega sodišča kot zakonec stranke v postopku – strokovna sodelavka - objektivna nepristranskost sodišča
Ker je toženčeva žena zaposlena kot strokovna sodelavka pri sodišču, ki bi moralo odločati v njegovi zadevi in z njo sodniki glede na naravo dela vsakodnevno strokovno sodelujejo, s sodnico, kateri je zadeva dodeljena v reševanje, pa sta celo prijateljici, bi utegnil v javnosti nastati dvom v nepristranskost odločanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006185
ZKP člen 299, 329, 359, 359/1-1, 364, 364/7, 371, 371/1-8, 371/1-11, 424, 424/1. KZ člen 311, 311/3, 311/5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nerazumljiv izrek – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe – nedovoljeni dokazi - pravice obrambe – odločanje o dokaznem predlogu – opis kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - kraj storitve kaznivega dejanja - spravljanje drugih čez mejo – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Kršitve enakopravnosti strank ni mogoče ocenjevati samo na podlagi dejstva, da je sodišče dokazne predloge obrambe zavrnilo, dokaznim predlogom nasprotne stranke pa ugodilo. To je lahko eden od pokazateljev, vendar pa je ključnega pomena ali so bili dokazni predlogi taki, da bi jih moralo sodišče, ob upoštevanju ustaljenih meril pri odločanju o tem vprašanju, izvesti.
Na kršitev zakona se v zahtevi za varstvo zakonitosti lahko sklicuje le tisti, ki meni, da so mu bile pred nižjimi sodišči pravice kršene, ne pa zanje tudi zagovorniki soobsojenih.
pripravljalna dela v zvezi z razlastitvijo – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Revident, ki se na splošno sklicuje na ustavnopravni položaj in pomen lastninske pravice ter navaja, da je zato treba restriktivno in jasno opredeliti pogoje za razlastitev in natančno opredeliti razlastitveni postopek, ni postavil konkretnega pravnega vprašanja, pomembnega po vsebini zadeve. Brez natančno in konkretno (iz)postavljenega pomembnega pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve pa ni mogoča presoja dovoljenosti revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je v obravnavani zadevi predmet izpodbijanja odločba o dovolitvi pripravljalnih del (izvedba postopka za ureditev meje in parcelacije obstoječe ceste), ki v lastninsko pravico na nepremičnini ne posegajo, revident dovoljenosti revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal z navedbami o posegu v lastninsko pravico zaradi razlastitve.
ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 180, 180/2, 377. OT tarifna številka 18, 21.
dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov zavrženje revizije – stroški zastopanja - vrednost storitve po Odvetniški tarifi – nediferencirana vrednost spornega predmeta
Ker glede na presojo revizijskega sodišča vrednost spornega predmeta izpodbijanih zahtevkov ni bila določena, je sodišče vrednost storitve za odmero odvetniške nagrade upoštevalo najnižjo vrednost po tarifni številki 18 oziroma 21 (150 točk) Odvetniške tarife.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - video posnetek – snemanje - varstvo pravic zasebnosti – pravica do zasebne lastnine - uresničevanje in omejevanje pravic – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Z namestitvijo video kamere tako, da je omogočala nadzor nad parkirnim mestom v garažni hiši, kjer je imela oškodovanka parkirano svoje vozilo, oškodovanka ni posegla v zasebnost obsojenca, ker obsojenec na tem mestu ni mogel uživati varstva zasebnosti.
Napačno je tožnikovo prepričanje, da gre za strokovno napako, saj pred posegom ni imel težav z odvajanjem, erekcijskih težav niti ni za blažitev bolečin jemal tako močnih zdravil. O strokovni napaki namreč ni mogoče sklepati zgolj na podlagi ugotovitev, da so bile po posegu prisotne določene težave oziroma bolečine.
Zdravnik je dolžan pacienta poučiti o vrsti in teži posega, kot tudi o možnih tveganjih in škodljivih posledicah zdravljenja oziroma opustitve le-tega. Glede obsega zdravniškega pojasnila pa je odločilno, da se pacienta pouči o bistvenih vprašanjih, ki mu omogočijo, da spozna pomen svoje privolitve, da ima dovolj podlage za odločitev za ali proti zdravljenju, da ga morebitne škodljive posledice ne bi presenetile, ker z njimi ni računal. Vendar odgovarja tudi v primeru kršitve pojasnilne dolžnosti zdravstvena ustanova le za uresničitev tistih tveganj, na katera bi pacienta morala opozoriti.
Okoliščine in dejstva o tem, da pacient nekega pojasnila ni dobil, so lahko pomembne le takrat, ko se uresniči s tem posegom povezan riziko. Kadar se skozi zdravljenje realizira riziko, ki z zdravljenjem ni povezan, lahko pacient s svojim zahtevkom uspe le, če dokaže dejstva, ki utemeljujejo sklep o tem, da je šlo za strokovno napako.
Ker namen pojasnilne dolžnosti zdravnika ni v opozarjanju na vse možne posledice, ki z izvedenim posegom niso v povezavi oziroma za predviden poseg niso posebej značilne (to bi bilo prestrogo tudi do zdravnika in nerealno za pričakovati), jih v tem primeru v zdravnikovo pojasnilo niti ni bilo treba vključiti.
Upoštevaje izid pritožbenega postopka, v katerem je tožeča stranka z izdajo sodbe sodišča druge stopnje že dosegla cilj, ki ga zasleduje z vloženim izrednim pravnim sredstvom, se izkaže, da tožeča stranka nima pravnega interesa za revizijo.
dopuščena revizija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje – povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina - sprememba sodbe sodišča prve stopnje – trditvena podlaga tožbe – poziv na dopolnitev tožbe – materialno procesno vodstvo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje s spremembo odločitve (tj. z opredelitvijo trditev o vzročni zvezi in o nedopustnem ravnanju za pomanjkljive in z zavrnitvijo zahtevka) storilo bistveno kršitev določb postopka: 1) ker tožnice v okviru materialnega procesnega vodstva ni pozvalo na dopolnitev tožbe oz. konkretizacijo trditvene podlage; 2) ker sodbe sodišča prve stopnje ni razveljavilo in zadeve vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, da bi le-to v okviru materialnega procesnega vodstva tožnico pozvalo na dopolnitev tožbe oziroma konkretizacijo trditvene podlage.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006167
ZKP člen 372, 372-1, 392, 392/5. KZ člen 244, 244/1, 244/2. ZGD člen 474, 478, 480. ZFPPod člen 5, 6, 8.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – sprememba sodbe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - izraba položaja - razpolaganje s premoženjem družbe – odgovornost obvladujoče družbe
Izraba položaja je vsako ravnanje pri sklepanju poslov ali drugem razpolaganju s premoženjem gospodarske družbe, do katerega je storilec na podlagi njenih notranjih pooblastil (pogodba, statut, navodila članov družbe itd.) sicer upravičen, vendar pa pri tem namesto interesov gospodarske družbe zasleduje svoje lastne interese oziroma interese tretjih oseb; v tem se tudi kaže nezvestoba do družbe oziroma njenih lastnikov. Položaja v navedenem smislu pa ne izrablja samo tisti, ki prekorači svoja pooblastila, pač pa tudi tisti, ki poslov ne opravlja pošteno in vestno, ki torej ravna v nasprotju s prvim odstavkom 263. člena ZGD. Že po naravi stvari je posledica tovrstnih zlorab položaja (in drugih načinov izvršitve kaznivega dejanja) nastanek oziroma možnost nastanka premoženjske škode za gospodarsko družbo oziroma njene družbenike, delničarje, zaposlene, upnike itd.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da ena od pravdnih strank opravlja sodniško funkcijo na stvarno in krajevno pristojnem sodišču nedvomno predstavlja „drugi tehten razlog“ iz 67. člena ZPP. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in za postopanje in odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici.
povrnitev nepremoženjske škode in premoženjske škode – odvzem prostosti - neutemeljen pripor – duševne bolečine zaradi okrnitve svobode – strah – enotna odškodnina – izgubljeni dohodek – prekoračitev tožbenega zahtevka – pravica do uporabe dohodka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do uporabe svojega jezika v postopku – zavrnitev dokaznega predloga
V sodni praksi je že uveljavljeno stališče, da se za primer neutemeljenega odvzema prostosti praviloma določi enotna odškodnina za eno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost.
ZP-1 člen 55, 55/2, 57, 57/1, 57/5, 62, 62-2. URS člen 22, 29.
hitri postopek - postopek pred prekrškovnim organom - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - možnost izjave o prekršku
Če ne prekrškovni organ (ki storilki skupaj s plačilnim nalogom ni posredoval opisa dejanskega stanja) in ne sodišče (ki mora tak preizkus opraviti po uradni dolžnosti) storilcu prekrška ne omogočita, da se izjavi o očitanih prekrških, je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz druge alineje 62. člena ZP-1.