V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi pogojev javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na javni razpis ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri izvajalca javnih del, ki bo oziroma ne bo deležen sofinanciranja iz proračuna Republike Slovenije. To pa pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
Ker je na vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja, mogoče odgovoriti že z branjem zakonskih določb, ki ne sprožajo dileme, izpostavljeno vprašanje ne more biti pomembno pravno vprašanje, s katerim bi revidentka lahko izkazala izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije.
neupravičena pridobitev – zastaranje – zastaralni rok – povrnitev vlaganj v nepremičnino – posest nepremičnine
Tožeča stranka od toženca stranke zahteva povrnitev koristi, ki se kaže v povečanju vrednosti njegove nepremičnine zaradi njenih vlaganj (investicij). Terjatve iz neupravičene obogatitve zastarajo v splošnem zastaralnem roku petih let, zastaranje pa začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Ker je tožeča stranka imela nepremičnino v posesti na podlagi najemne pogodbe, do izgube posesti ni bilo pravne podlage za obogatitveni zahtevek. Dokler najemno pogodbeno razmerje ni bilo prekinjeno, namreč ni bilo ne prikrajšanja ne koristi in tudi terjatev tožeče stranke ni zapadla.
nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice – pravni posel – vzpostavitev etažne lastnine – zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba lstninske pravice – lastninska pravica v pričakovanju
Tožnica je lastninsko pravico v pričakovanju na spornih nepremičninah dokazala s predložitvijo kupoprodajne pogodbe, iz katerih izhaja, da se lahko vpiše v zemljiško knjigo, z nastopom posesti na nepremičnini ter dejstvom, da vpis lastninske pravice pred 16. 2. 2005 na nepremičninah zaradi nevzpostavljene etažne lastnine na objektu ni bil mogoč. Navedene okoliščine potrjujejo, da so lastninska upravičenja zemljiškoknjižnega lastnika (dolžnika) prešla nanjo kot kupca. Na podlagi pridobljenih upravičenj ima t.i. lastninsko pravico v pričakovanju, ki preprečuje izvršbo (tretji odstavek 65. člena ZIZ).
zahteva za razpis referenduma - začasna odredba – ureditev stanja glede na sporni akt - nepopravljiva škoda
Tožnica v tem upravnem sporu uveljavlja uresničitev pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma (prvi odstavek 47. člena ZLS) oziroma uresničitev zahteve za razpis referenduma (peti odstavek 47. člena ZLS). To pa je v upravnem sporu, kot je obravnavani, mogoče uveljaviti le z začasno prepovedjo objave splošnega akta, glede katerega se zahteva referendum. S pobudo oziroma zahtevo za razpis referenduma se namreč po zakonu lahko zahteva le izvedba referenduma, ne pa razveljavitev splošnega akta, glede katerega se referendum zahteva.
predlog za dopustitev revizije – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – plačilo v izogib sili - obstoj sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sodna praksa Vrhovnega sodišča v zvezi z uporabo 191. člena OZ oziroma 211. člena ZOR (za primer, ko stranka plača, da bi se izognila sili) že obstaja.
dopuščena revizija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje – povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina - sprememba sodbe sodišča prve stopnje – standard obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje ob spremembi sodbe sodišča prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 360. členu Zakona o pravdnem postopku, ker obrazložitev ne zadošča standardu obrazloženosti sodbe druge stopnje.
varstvo lastninske pravice – prenehanje vznemirjanja lastnika nepremičnine – negatorna tožba – stvarna aktivna legitimacija - lastnik nepremičnine – izpodbojna domneva - pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku – prodaja stečajnega dolžnika – vknjižba v zemljiško knjigo
Domneva se, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo (prvi odstavek 11. člena SPZ), vendarle pa gre za domnevo, ki jo je mogoče na ustrezen način izpodbiti.
Tožeča stranka pridobitev svoje lastninske pravice utemeljuje kot originarno pridobitev v stečajnem postopku na podlagi pogodbe o prodaji stečajnega dolžnika kot pravne osebe v zvezi s sklepom sodišča o izročitvi prodane pravne osebe tožeči stranki kot kupcu. Na omenjeni pravni podlagi je sicer pridobila originarno lastninsko pravico na stečajnem dolžniku kot pravni osebi, ne pa na posameznih stvareh (premoženju) stečajnega dolžnika. Ker tožeča stranka ni pridobila lastninske pravice na nepremičninah stečajnega dolžnika s sodno odločbo, je tožena stranka domnevo lastninske pravice lahko izpodbijala zgolj z ugovorom v tej pravdi, vprašanje lastninske pravice pa se je obravnavalo kot predhodno vprašanje (13. člen ZPP).
Zakon o policiji zaradi zasega predmetov dopušča opravo pregleda oseb in stvari, ki jih ima ta pri sebi ter pregled notranjosti vozila, če so v njem neposredno zaznani skriti ali odvrženi predmeti v vozilu, razen skritih delov vozila, vendar je tako ravnanje policije pogojeno z razlogi javne varnosti.
ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 180, 180/2, 377. OT tarifna številka 18, 21.
dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov zavrženje revizije – stroški zastopanja - vrednost storitve po Odvetniški tarifi – nediferencirana vrednost spornega predmeta
Ker glede na presojo revizijskega sodišča vrednost spornega predmeta izpodbijanih zahtevkov ni bila določena, je sodišče vrednost storitve za odmero odvetniške nagrade upoštevalo najnižjo vrednost po tarifni številki 18 oziroma 21 (150 točk) Odvetniške tarife.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - video posnetek – snemanje - varstvo pravic zasebnosti – pravica do zasebne lastnine - uresničevanje in omejevanje pravic – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Z namestitvijo video kamere tako, da je omogočala nadzor nad parkirnim mestom v garažni hiši, kjer je imela oškodovanka parkirano svoje vozilo, oškodovanka ni posegla v zasebnost obsojenca, ker obsojenec na tem mestu ni mogel uživati varstva zasebnosti.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZIntPK člen 47, 47/2.
izdelava načrta integritete – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – standard natančne in konkretne opredelitve – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija ni dovoljena, če revident pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, ne izpostavi jasno in konkretno in tudi ne navede, katero pravno pravilo je bilo prekršeno.
Za dovoljenost revizije iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti zelo hude posledice konkretizirane in izkazane.
Podlaga obveznosti se domneva, tudi če ta ni izražena (tretji odstavek 39. člena OZ). Zato je tožnici ni bilo treba izkazovati. Po presoji revizijskega sodišča pa je v tej zadevi izkazana tudi podlaga toženčeve izjave. Toženec je sporno izjavo podpisal zato, da je tožnica opustila uveljavljanje svojih pravic v stečajnem in izvršilnem postopku ter s tem omogočila njuno hitrejšo izvedbo in prodajo nepremičnine tožencu.
ZDavP-2 člen 143, 155, 155/1-7. ZDavP-1 člen 40, 40/2. ZDoh člen 1, 2, 3, 4, 5, 37, 40. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – davčna izvršba - davek od dohodkov iz dejavnosti – dohodnina – viri dohodnine - stečaj samostojnega podjetnika posameznika – prenehanje obveznosti, ki izvira iz dejavnosti – obveznost osebne narave - zavrnitev revizije
Poračun dohodnine na letni ravni je v vsakem primeru davek od dohodkov fizičnih oseb, ne glede na naravo posameznega vira dohodnine (tudi če so osnova za dohodnino samo dohodki iz opravljanja dejavnosti). Gre za davek, ki je vezan na posameznika kot fizično osebo (5. člen ZDoh), in kot tak predstavlja obveznost osebne narave.
Ker so z zaključkom stečajnega postopka s. p. (po določbah ZPPSL) po takratnem uveljavljenem stališču sodne prakse prenehale le terjatve, ki so se nanašale na poslovno dejavnost s. p., ne pa tudi terjatve osebne narave, je pravilno stališče davčnih organov in prvostopenjskega sodišča, da obveznost plačila dohodnine s stečajem s. p. ni prenehala.
ZDavP-2 člen 68, 68/1, 68/3, 68/4. ZDDV člen 10, 12, 12/1-5. ZUS-1 člen 22, 93, 93/1. ZPP člen 399, 399/2-8.
dovoljena revizija - cenitev davčne osnove – pogoji za cenitev – metode cenitve - poraba električne energije – opravljanje gostinske dejavnosti na črno – spregled pravne osebnosti – navidezno opravljanje dejavnosti pod imenom društva – društvo – zavezanec za DDV - dokazno breme – bistvena kršitev postopka
Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pridobitno dejavnost (gostinsko dejavnost na črno) opravljal izključno revident kot posameznik. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je treba opravljanje njegove dejavnosti popolnoma ločiti od društva in funkcije, ki jo je revident v društvu imel. Davčni zavezanec je revident in ne društvo, na navedeno pa ne vpliva dejstvo, da je bil del računov izdanih na ime društva. Društvo namreč ni opravljalo gostinske dejavnosti, zato mu iz tega naslova tudi niso nastale nobene obveznosti. Iz tega razloga je neutemeljen tudi revizijski ugovor, ki se nanaša na institut spregleda pravne osebnosti. Zaradi dejavnosti, ki jo je opravljal revident kot posameznik, društvu niso nastale nobene obveznosti, zato tudi ni treba ugotavljati morebitne odgovornosti odgovornih oseb v društvu.
Sodišče se glede ugovora, da podatek o povečani porabi električne energije ne more biti izključen dokaz za zaključek, da je opravljal gostinsko dejavnost že vse od leta 1999, in do ugovora, da je poraba električne energije sama po sebi samo eden izmed možnih elementov za obračun prihodkov, pri čemer je tožena stranka pred tem dolžna dokazati samo opravljanje dejavnosti, ni izreklo. S tem je prvostopenjsko sodišče storilo bistveno kršitev pravil postopka v upravnem sporu iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 75. člena ZUS-1 (in 1. točko prvega odstavka 85. člena ZUS-1), ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
Ker je pooblastilo datirano z datumom, ko stranki še ni nastala pravica do vložitve revizije, in ker zaradi okoliščin primera tudi iz pripisa na pooblastilu, da velja za vložitev revizije zoper izpodbijano sodbo, ni mogoče sklepati, da je stranka pooblastilo podpisala, ko ji je že nastala pravica do vložitve revizije, obravnavano pooblastilo ni novo pooblastilo.
pripravljalna dela v zvezi z razlastitvijo – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Revident, ki se na splošno sklicuje na ustavnopravni položaj in pomen lastninske pravice ter navaja, da je zato treba restriktivno in jasno opredeliti pogoje za razlastitev in natančno opredeliti razlastitveni postopek, ni postavil konkretnega pravnega vprašanja, pomembnega po vsebini zadeve. Brez natančno in konkretno (iz)postavljenega pomembnega pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve pa ni mogoča presoja dovoljenosti revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je v obravnavani zadevi predmet izpodbijanja odločba o dovolitvi pripravljalnih del (izvedba postopka za ureditev meje in parcelacije obstoječe ceste), ki v lastninsko pravico na nepremičnini ne posegajo, revident dovoljenosti revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal z navedbami o posegu v lastninsko pravico zaradi razlastitve.
Ker je bil vzrok tožničine poškodbe toženkina opustitev dolžnega ravnanja (čiščenja in vzdrževanja sporne pešpoti), je materialnopravno pravilen zaključek sodišč, da je toženka (v celoti) krivdno odgovorna za tožnici nastalo škodo.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
OZ člen 131, 131/1, 135, 171, 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 379, 379/1.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nasprotje med dejstvi v zapisniku in razlogi sodbe – povrnitev škode - odškodnina – odgovornost države – poškodba vojaka – sokrivda
Pritožbeno sodišče se ni opredelilo do vseh pomembnih pritožbenih trditev, v svoji sodbi pa je povzelo tožnikovo izpoved drugače, kot izhaja iz zapisnika.
Ustava člen 27, 154. ZPP člen 14, 41, 41/2, 154, 154/1, 165, 165/1, 367, 367/2, 370, 370/3, 377, 378. ZOR člen 412, 412/1, 412/2. OZ člen 1060. ZKP člen 146, 147, 147/1, 161, 161/1. ZPol člen 56, 56/3, 63, 63/-1.
odgovornost - vložitev kazenske ovadbe – objava člankov – odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – vzročna zveza – neimenovanje na funkcijo - dovoljenost revizije
S pravnomočno sodbo kazenskega sodišča, s katero so bili podredni toženci oproščeni obtožb storitve kaznivih dejanj krive ovadbe, ni bilo rešeno predhodno vprašanje v tej zadevi. Ravnanje pri vlaganju kazenske ovadbe, ki lahko vzpostavi odškodninsko obveznost, ni protipravno le v primeru storitve kaznivega dejanja krive ovadbe, pač pa tudi v vseh drugih primerih, ko gre za (namerno) zlorabo tega instituta (prim. sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 850/2008 z dne 26. 8. 2010) kot tudi v primerih, ko nasprotuje običajni metodi dela ter službenim pravilom in standardom, kot pravilno zaključuje prvostopenjsko sodišče. Zato je zmotno stališče pritožbenega sodišča, da je bilo o (proti)pravnosti ravnanj tožencev pri vložitvi kazenskih ovadb zoper tožnika že odločeno s pravnomočno oprostilno sodbo kazenskega sodišča.
Za odločitev o tožnikovem zahtevku za povrnitev škode, ki je posledica njegovega neimenovanja na funkcijo državnega sekretarja, je namreč ključno, da minister oziroma vlada prosto izbirajo kandidata za državnega sekretarja (prim. tedaj veljavni prvi odstavek 19. člena Zakona o vladi) in da bi zato lahko minister predlog za imenovanje tožnika za državnega sekretarja umaknil brez razloga. Tudi če bi bile ovadbe zoper tožnika zavržene že pred odločanjem ministra o kandidatu za to funkcijo (kot tudi če sploh ne bi bile vložene), to še ne bi zagotovilo tožniku imenovanja na želeno funkcijo. Zato po presoji revizijskega sodišča ni pravnorelevantne vzročne zveze med okoliščino, da v decembru 2000 o ovadbah zoper tožnika še ni bilo odločeno ter neimenovanjem tožnika na mesto državnega sekretarja.
Zdravnik je dolžan pacienta pregledati in opraviti preiskave z diagnostičnimi sredstvi ter na ta način pridobiti potrebne izvide in točno diagnozo. Do napak lahko pride ali v napačnem izvidu ali v neizčrpanju vseh diagnostičnih preiskav, ki so bile na voljo, ali v napačni presoji, interpretaciji zbranih izvidov.
Po presoji revizijskega sodišča bi bilo prestogo zahtevati od skrbnega operaterja, da še enkrat preveri vsak posamezni izvid internista, ker bi to pomenilo, da bi moral operater sam pribaviti vsak izvid. V tem primeru so si bili posamezni zdravniki med seboj prirejeni in velja načelo zaupanja. Vsak, ki sodeluje pri zdravljenju istega pacienta, se lahko zanese na to, da so vsi ostali člani svoje obveznosti izvršili strokovno in s potrebno skrbnostjo. Le v primeru, da drug zdravnik očitno ni kos svojim nalogam (zaradi zapitosti, bolezni, preobremenjenosti, izčrpanosti) in ko je v stanju, ki mu več ne omogoča, da bi izpolnjeval svoje dolžnosti, le takrat se zaupanje lahko spremeni v dvom in nezaupanje.