ZDavP-2 člen 143, 155, 155/1-7. ZDavP-1 člen 40, 40/2. ZDoh člen 1, 2, 3, 4, 5, 37, 40. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – davčna izvršba - davek od dohodkov iz dejavnosti – dohodnina – viri dohodnine - stečaj samostojnega podjetnika posameznika – prenehanje obveznosti, ki izvira iz dejavnosti – obveznost osebne narave - zavrnitev revizije
Poračun dohodnine na letni ravni je v vsakem primeru davek od dohodkov fizičnih oseb, ne glede na naravo posameznega vira dohodnine (tudi če so osnova za dohodnino samo dohodki iz opravljanja dejavnosti). Gre za davek, ki je vezan na posameznika kot fizično osebo (5. člen ZDoh), in kot tak predstavlja obveznost osebne narave.
Ker so z zaključkom stečajnega postopka s. p. (po določbah ZPPSL) po takratnem uveljavljenem stališču sodne prakse prenehale le terjatve, ki so se nanašale na poslovno dejavnost s. p., ne pa tudi terjatve osebne narave, je pravilno stališče davčnih organov in prvostopenjskega sodišča, da obveznost plačila dohodnine s stečajem s. p. ni prenehala.
Podlaga obveznosti se domneva, tudi če ta ni izražena (tretji odstavek 39. člena OZ). Zato je tožnici ni bilo treba izkazovati. Po presoji revizijskega sodišča pa je v tej zadevi izkazana tudi podlaga toženčeve izjave. Toženec je sporno izjavo podpisal zato, da je tožnica opustila uveljavljanje svojih pravic v stečajnem in izvršilnem postopku ter s tem omogočila njuno hitrejšo izvedbo in prodajo nepremičnine tožencu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – uslužbenec pristojnega sodišča kot zakonec stranke v postopku – strokovna sodelavka - objektivna nepristranskost sodišča
Ker je toženčeva žena zaposlena kot strokovna sodelavka pri sodišču, ki bi moralo odločati v njegovi zadevi in z njo sodniki glede na naravo dela vsakodnevno strokovno sodelujejo, s sodnico, kateri je zadeva dodeljena v reševanje, pa sta celo prijateljici, bi utegnil v javnosti nastati dvom v nepristranskost odločanja.
dopuščena revizija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje – povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina - sprememba sodbe sodišča prve stopnje – standard obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje ob spremembi sodbe sodišča prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 360. členu Zakona o pravdnem postopku, ker obrazložitev ne zadošča standardu obrazloženosti sodbe druge stopnje.
Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, Priloga točka 11/1-3, 11/1-4. ZOR člen 131. ZPP člen 339, 339/2-14.
povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost glavnega izvajalca – odgovornost delodajalca – odgovornost podizvajalca - nesreča pri delu - poškodba pri demontaži gradbenega odra – varstvo pri delu – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - vmesna sodba
Upoštevajoč dejstva, da odgovorni osebi toženke (ki sta neposredno vodili delo na gradbišču) skupinovodji in ostalim delavcem, ki so bili zadolženi za demontažo gradbenega odra, nista dali ustreznih varnostnih navodil, kako naj demontaža odra poteka; da tudi skupinovodja „podrejenih“ delavcev ni poučil o pravilnem vrstnem redu odstranjevanja posameznih elementov; in da je bil tožnik usposobljen le za opravljanje enostavnih gradbenih del (kar pa demontaža gradbenega odra ni bila), je zaključiti, da delavca toženke (pri sestavi skupine za demontažo odra) nista ravnala v skladu z varnostnimi predpisi (po katerih smejo odre demontirati samo strokovno izurjeni delavci). Zato je materialnopravno pravilen zaključek sodišč prve in druge stopnje, da je toženka (tudi) krivdno odgovorna za tožniku nastalo škodo.
Življenjsko nesprejemljivo bi bilo, če bi bila odgovornost toženke (ki je organizirala celoten delavni proces na gradbišču ter sestavila skupino, ki ni bila primerna in strokovno usposobljena za demontažo odra) za poškodbe ali zdravstvene okvare „posojenih„ delavcev povsem izključena.
nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice – pravni posel – vzpostavitev etažne lastnine – zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba lstninske pravice – lastninska pravica v pričakovanju
Tožnica je lastninsko pravico v pričakovanju na spornih nepremičninah dokazala s predložitvijo kupoprodajne pogodbe, iz katerih izhaja, da se lahko vpiše v zemljiško knjigo, z nastopom posesti na nepremičnini ter dejstvom, da vpis lastninske pravice pred 16. 2. 2005 na nepremičninah zaradi nevzpostavljene etažne lastnine na objektu ni bil mogoč. Navedene okoliščine potrjujejo, da so lastninska upravičenja zemljiškoknjižnega lastnika (dolžnika) prešla nanjo kot kupca. Na podlagi pridobljenih upravičenj ima t.i. lastninsko pravico v pričakovanju, ki preprečuje izvršbo (tretji odstavek 65. člena ZIZ).
ZDavP-2 člen 143, 172, 173, 174, 174/1, 174/2. ZUP člen 1, 1/1, 2, 2/1, 2/2, 147, 150, 260, 260-4. ZUS-1 člen 75, 75/3, 78, 78/2, 83, 83/2-1, 85, 85/1-1.
dovoljena revizija - izvršba davčnega dolga od dolžnikovega dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - odločanje o obstoju terjatve kot predhodno vprašanje - ničnost upravnega akta - kršitve postopka izdaje upravnega akta - zavrnitev revizije
V postopku davčne izvršbe na dolžnikovo denarno terjatev obstoj terjatve davčnega dolžnika do njegovega dolžnika predstavlja predhodno vprašanje, o katerem se ne odloči v izreku upravnega akta, temveč ima njegova rešitev le obliko ugotovitve obstoja oziroma neobstoja pravice, obveznosti oziroma pravnega razmerja, ki jo organ poda in utemelji v obrazložitvi akta. Taka odločitev o predhodnem vprašanju pa ne more biti ovira za odločanje o tem vprašanju v postopku pri pristojnem organu oziroma sodišču in se tudi ne more šteti za pravnomočno rešeno zadevo.
V obravnavanem primeru je bilo predhodno vprašanje glede obstoja terjatve davčnega dolžnika do njegovega dolžnika pravilno rešeno, s tem pa je dana zadostna materialnopravna podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi na dolžnikovo denarno terjatev.
udeležba na dobičku gospodarske družbe – podlaga obdavčitve
Udeležba zaposlenih na dobičku je lahko stvar dogovora med delodajalcem in delojemalcem ali pa stvar odločitve delodajalca. Po svojem bistvu predstavlja eno od oblik motivacije za doseganje boljših rezultatov. Toda takšno izplačilo dela dobička se z davčnega vidika obravnava kot izplačilo dohodka iz zaposlitve in ni predmet nikakršnih davčnih olajšav ali oprostitev.
obnova postopka po uradni dolžnosti – ustavitev postopka – predlog za nadaljevanje postopka – upravičen predlagatelj
Če je obnova upravnega postopka začeta po uradni dolžnosti, stranka oziroma oseba, ki je položaj stranke oziroma stranskega udeleženca uveljavljala na podlagi 9. točke 260. člena ZUP, pa ji je bil ta zavrnjen, in ki torej ni predlagateljica tega postopka, ne more doseči njegovega nadaljevanja, kadar je tak postopek ustavljen.
dovoljenost revizije – novo pooblastilo za vložitev revizije – zavrženje revizije
Sodba pritožbenega sodišča je bila izdana 16. 12. 2009, zato bi moralo pooblastilo za vložitev revizije izvirati iz časa po tem datumu. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je bil na pooblastilu, ki ga je tožničin pooblaščenec predložil sodišču ob vložitvi revizije, prvotno napisani datum 20. 12. 2002 prebeljen in čez napisan nov datum 10. 2. 2010. Iz navedenega izhaja, da pooblastilo, ki ga je predložil tožničin pooblaščenec za vložitev revizije, ni novo.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2, 83/2-3, 87. ZPP člen 367b.
dovoljenost revizije – davek od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem – konkretno pravno vprašanje ni postavljeno – nedovoljene revizijske novote
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Zatrjevano pomanjkanje oziroma neenotnost sodne prakse se mora nanašati na konkretno pravno vprašanje, zato mora revident izpostaviti pravno vprašanje, glede katerega naj bi bila sodna praksa neenotna oziroma pomanjkljiva.
Navedbe, ki so nedovoljene revizijske novote, ne morejo biti podlaga za dovoljenost revizije.
Zelo hudih posledic izpodbijane odločbe revident ne more uspešno izkazovati zgolj z navedbo višine naložene obveznosti in višino svoje pokojnine, ki jo prejema na svoj transakcijski račun.
zahteva za razpis referenduma - začasna odredba – ureditev stanja glede na sporni akt - nepopravljiva škoda
Tožnica v tem upravnem sporu uveljavlja uresničitev pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma (prvi odstavek 47. člena ZLS) oziroma uresničitev zahteve za razpis referenduma (peti odstavek 47. člena ZLS). To pa je v upravnem sporu, kot je obravnavani, mogoče uveljaviti le z začasno prepovedjo objave splošnega akta, glede katerega se zahteva referendum. S pobudo oziroma zahtevo za razpis referenduma se namreč po zakonu lahko zahteva le izvedba referenduma, ne pa razveljavitev splošnega akta, glede katerega se referendum zahteva.
predlog za dopustitev revizije – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – plačilo v izogib sili - obstoj sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sodna praksa Vrhovnega sodišča v zvezi z uporabo 191. člena OZ oziroma 211. člena ZOR (za primer, ko stranka plača, da bi se izognila sili) že obstaja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006215
ZKP člen 371, 372, 372-3, 420, 420/2. KZ-1 člen 7, 54.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – kršitev kazenskega zakona – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - res iudicata - nadaljevano kaznivo dejanje – zastaranje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Izključitev naknadnega sojenja za kvantitativno večji del nadaljevanega kaznivega dejanja bi bila v nasprotju z namenom tega instituta.
neupravičena pridobitev – zastaranje – zastaralni rok – povrnitev vlaganj v nepremičnino – posest nepremičnine
Tožeča stranka od toženca stranke zahteva povrnitev koristi, ki se kaže v povečanju vrednosti njegove nepremičnine zaradi njenih vlaganj (investicij). Terjatve iz neupravičene obogatitve zastarajo v splošnem zastaralnem roku petih let, zastaranje pa začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Ker je tožeča stranka imela nepremičnino v posesti na podlagi najemne pogodbe, do izgube posesti ni bilo pravne podlage za obogatitveni zahtevek. Dokler najemno pogodbeno razmerje ni bilo prekinjeno, namreč ni bilo ne prikrajšanja ne koristi in tudi terjatev tožeče stranke ni zapadla.
kršitev pravic osebnosti – zadoščenje o posebnih primerih – kaznivo dejanje zoper moralo – spolni napad na osebo mlajšo od 14 let – pravica do povrnitve škode – nepremoženjska škoda - enotna odškodnina
Kljub temu, da je treba praviloma posamezne škode, ki izvirajo iz istega škodnega dogodka, obravnavati ločeno in za vsako posamezno škodo odmeriti samostojno denarno odškodnino, sta sodišči pravilno upoštevali izjemnost tega primera, kjer se tožničina trpljenja vzajemno pogojujejo in prepletajo, ter prisodili enotno odškodnino za celotno nepremoženjsko škodo.
povrnitev premoženjske škode – najemna pogodba – aktivna legitimacija – zamudna sodba – nasprotje med zatrjevanimi dejstvi in predloženimi dokazi – načelo kontradiktornosti – pravica do izjavljanja – zaslišanje strank kot dokazno sredstvo
Ker je bila stranka sporne najemne pogodbe gospodarska družba, ne pa tožnika, tožnika nista stvarno aktivno legitimirana v obravnavani odškodninski pravdi.
Napačno je tožnikovo prepričanje, da gre za strokovno napako, saj pred posegom ni imel težav z odvajanjem, erekcijskih težav niti ni za blažitev bolečin jemal tako močnih zdravil. O strokovni napaki namreč ni mogoče sklepati zgolj na podlagi ugotovitev, da so bile po posegu prisotne določene težave oziroma bolečine.
Zdravnik je dolžan pacienta poučiti o vrsti in teži posega, kot tudi o možnih tveganjih in škodljivih posledicah zdravljenja oziroma opustitve le-tega. Glede obsega zdravniškega pojasnila pa je odločilno, da se pacienta pouči o bistvenih vprašanjih, ki mu omogočijo, da spozna pomen svoje privolitve, da ima dovolj podlage za odločitev za ali proti zdravljenju, da ga morebitne škodljive posledice ne bi presenetile, ker z njimi ni računal. Vendar odgovarja tudi v primeru kršitve pojasnilne dolžnosti zdravstvena ustanova le za uresničitev tistih tveganj, na katera bi pacienta morala opozoriti.
Okoliščine in dejstva o tem, da pacient nekega pojasnila ni dobil, so lahko pomembne le takrat, ko se uresniči s tem posegom povezan riziko. Kadar se skozi zdravljenje realizira riziko, ki z zdravljenjem ni povezan, lahko pacient s svojim zahtevkom uspe le, če dokaže dejstva, ki utemeljujejo sklep o tem, da je šlo za strokovno napako.
Ker namen pojasnilne dolžnosti zdravnika ni v opozarjanju na vse možne posledice, ki z izvedenim posegom niso v povezavi oziroma za predviden poseg niso posebej značilne (to bi bilo prestrogo tudi do zdravnika in nerealno za pričakovati), jih v tem primeru v zdravnikovo pojasnilo niti ni bilo treba vključiti.