Poziv sodišču po 286. a členu ZPP mora biti konkreten in določen ter da mora biti pozvana stranka tudi izrecno in konkretno opozorjena na pravne posledice (prekluzijo), ki nastopijo, če ne ravna v skladu s pozivom sodišča (drugi odstavek 286. člena ZPP). Ker tožeče stranke v času poziva sodišča ni zastopal odvetnik, se sicer odpira vprašanje, ali je bilo opozorilo sodišča na možne negativne posledice zadostno, vendar pa revidentka pri tem spregleda določbo 286.b člena ZPP.
Prvi odstavek 286.b člena ZPP namreč stranki nalaga breme, da kršitev določb ZPP pred sodiščem prve stopnje uveljavlja takoj, ko je to mogoče. Tožeča stranka v pritožbi ni zatrjevala (niti tega ne zatrjuje sedaj v reviziji), da kršitve ni mogla grajati nemudoma, prav tako pa tudi ne gre za kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in za katero velja izjema iz drugega odstavka 286.b člena ZPP.
fiksen pravni posel – izpolnitev v določenem roku kot bistvena sestavina pogodbe – izrecen dogovor strank o fiksnosti pravnega posla – posreden dogovor o fiksnosti pravnega posla – dopuščena revizija
Zgolj zato, ker pogodbeni stranki nista izrecno določili, da se pogodba šteje za razdrto, če ne bo izpolnjena do določenega roka, še ne pomeni, da ne gre za fiksen pravni posel. Ne drži, da mora biti fiksnost pravnega posla dogovorjena izrecno, saj zadošča tudi že posreden dogovor pogodbenih strank.
poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama - poslovna praksa - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - uzance
V obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov se za presojo potrebnih ravnanj in njenih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. Praksa, vzpostavljena med strankama, po naravi stvari služi le za določitev vsebine pogodbenega razmerja med določenima strankama in za razlago vsebine tega pogodbenega razmerja. Določbo 12. člena OZ se torej uporabi v primerih, ko je med strankama nekaj pomanjkljivo ali nejasno dogovorjeno.
predlog za dopustitev revizije – plačilo sodne takse – posledice neplačila sodne takse – umik predloga za dopustitev revizije
Ker sodna taksa ni bila plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je Vrhovno sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 105.a člena ZPP štelo, da je tožena stranka predlog umaknila.
dopuščena revizija – dokazovanje - dokaz z izvedencem – pripombe na izvedensko mnenje – predlog za zaslišanje izvedenca – zavrnitev dokaznega predloga – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanja ali so bile pripombe prve toženke na izvedensko mnenje take, da bi moralo sodišče prve stopnje izvedencu naložiti, naj nanje odgovori, oziroma da bi ga moralo zaslišati na naroku za glavno obravnavo?
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – zagovor – pravica do zagovora - neizvedba zagovora - okoliščine, zaradi katerih se zagovor ne omogoči
Namen zakonske zahteve po zagovoru ni dokazovanje utemeljenosti očitanega, pač pa pomeni pravico delavca, da se izjasni o očitkih in eventualno pojasni svoja ravnanja.
Zagovor delavca je predviden le v primeru redne odpovedi iz krivdnega razloga in razloga nesposobnosti ter pri izredni odpovedi, ne pa tudi v primeru pisnega opozorila iz prvega odstavka 83. člena ZDR.
pripor – sklep o upravičenosti pripora ob razveljavitvi sodbe – obstoj razlogov za pripor – preizkus pripornih razlogov – begosumnost – predčasno prestajanje kazni
Položaj obtoženca, ki je oddan pred pravnomočnostjo sodbe v zavod za prestajanje kazni, je specifičen - čeprav je glede pravic in dolžnosti izenačen z obsojenci, je še vedno obtoženec s statusom pripornika in ne obsojenec.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pripor – odreditev pripora – odreditev pripora ob izreku sodbe - begosumnost - odreditev hišnega pripora – zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – obseg preizkusa
Višina izrečene zaporne kazni v povezavi z okoliščino, da ima obdolženec poznanstva v tujini, kaže na realno nevarnost, da bi na prostosti zapustil našo državo, zato je pripor edino sredstvo, ki bo to učinkovito preprečilo.
Zoper pravnomočni sklep, s katerimi se odredi hišni pripor, vložitev zahteve za varstvo zakonitosti med kazenskim postopkom ni dopustna.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006339
ZKP člen 269, 269/1-2, 372, 372-1, 434.
obtožni predlog – sestavine – opis dejanja v obtožnem predlogu - kršitev kazenskega zakona – goljufija – zakonski znaki kaznivega dejanja
Le v primerih, ko dejanska situacija dopušča različne pravne ocene ravnanja ene pogodbene stranke, ko je ravnanje lahko ali kaznivo dejanje ali pa le civilnopravno razmerje, mora tožilec v opis dogodka, za katerega ocenjuje, da predstavlja kaznivo dejanje goljufije, vnesti tudi trditev, da npr. naročnik že od vsega začetka blaga ali usluge ni imel namena plačati, opraviti storitve itd.
Dokazi, pridobljeni v postopku trošarinske kontrole (na podlagi ZCS-1) s pregledom poslovnega prostora (industrijske hale) brez odredbe sodišča in prisotnosti prič, niso bili pridobljeni s kršitvijo človekov pravic in temeljnih svoboščin.
Ni vsako ravnanje, čeprav ni z zakonom prepovedano, dovoljeno. Ravnanje je protipravno, če je z njim kršen določen predpis ali pa (»le«) običajne norme obnašanja ali dobri običaji. Osebnostne pravice so absolutne – učinkujejo erga omnes. Prepoved njihove kršitve je določena ne le z zakonom, pač pa celo z URS.
dovoljena revizija – denacionalizacija - ničnost odločbe – odločba, izdana brez zahteve stranke – upravičeni predlagatelji za izrek ničnosti odločbe
Tudi revidentka, ki je imela v postopku izdaje delne odločbe o denacionalizaciji položaj zavezanke, lahko uveljavlja ničnost odločbe iz razloga po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP.
lastninska pravica na nepremičnini – nacionalizacija – cona B Svobodnega tržaškega ozemlja - veljavnost odločbe o nacionalizaciji kot predhodno vprašanje v pravdi
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa – načelo dispozitivnosti - opredelitev zatrjevanih kršitev zakona – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ima odgovornost, da kršitev zakona, ki jo uveljavlja, razločno pojasni oziroma utemelji.
ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 75, 75/2. Uredba Sveta (EGS)št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 30, 30/2b. Uredba Sveta (EGS) št. 2459/93 z dne 2. 7. 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta EGS št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 142, 142/1d, 151, 151/1.
dovoljena revizija - določanje vrednosti carinskega blaga - transakcijska vrednost podobnega blaga - definicija podobnega blaga - uskladitev cen blaga zaradi vplivov komercialne ravni in količin
Ugotovitev, da se blago uvršča v isto ali podobno tarifno oznako ne zadostuje za zaključek, da blago omogoča tudi izpolnjevanje enakih funkcij kot vrednoteno blago in da je blago, ki se primerja z vrednotenim blagom, zamenljivo po trgovski plati, kar je bistvena zahteva, ki izhaja iz definicije podobnega blaga.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - obrazložitev - kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji – opomin
Če sodišče namesto globe izreče opomin, mora obrazložiti olajševalne okoliščine, ki prekršek delajo posebno lahek, sicer je podana kršitev 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006290
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-5, 420, 420/2. KZ člen 325. URS člen 14.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost – izvedenstvo – povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – vzročna zveza – odločba o kazenski sankciji – načelo enakosti
Za kršitev 14. člena Ustave v odločbi o kazenski sankciji bi šlo le, če bi se izkazalo, da je bila obsojencu z zornega kota pravičnosti izrečena arbitrarno določena po vrsti in teži odstopajoča sankcija od drugih podobnih primerov, katere različnost ni bila niti potrebna niti upravičena s stvarnimi razlogi.