ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 75, 75/2. Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992 o uvedbi Carinskega zakonika skupnosti (CZS) člen 30, 30/2b. Uredbe Sveta EGS št. 2454/93 z dne 2. 7. 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta EGS št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti (Izvedbena uredba) člen 142, 142/1d, 151, 151/1.
dovoljena revizija - določanje vrednosti carinskega blaga - transakcijska vrednost podobnega blaga - definicija podobnega blaga - uskladitev cen blaga zaradi vplivov komercialne ravni in količin
Ugotovitev, da se blago uvršča v isto ali podobno tarifno oznako, ne zadostuje za zaključek, da blago omogoča tudi izpolnjevanje enakih funkcij kot vrednoteno blago in da je blago, ki se primerja z vrednotenim blagom, zamenljivo po trgovski plati, kar je bistvena zahteva, ki izhaja iz definicije podobnega blaga.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - sklenitev pogodbe – poslovna sposobnost – sposobnost za razsojo – pogodba poslovno nesposobne osebe – ničnost
Poslovna sposobnost je sposobnost osebe, da sama z lastnimi dejanji in lastno voljo pridobiva pravice in prevzema dolžnosti v pravnoposlovnih razmerjih (npr. pri sklepanju pogodb). Izhodišče poslovne sposobnosti je posameznikova psihofizična zrelost, da se zaveda svojega vedenja in ravnanja in da zna presoditi, kakšen pomen in posledice naj imajo njegova voljna ravnanja.
Obdolženec do sedaj še ni bil kaznovan, vendar so pri obdolžencu podane druge subjektivne in objektivne okoliščine, ki izkazujejo, da je obdolženec ponovitveno nevaren.
dovoljenost revizije – pooblastilo zakonitega zastopnika pravne osebe – predsednik uprave - zavrženje revizije
V tej zadevi sta pooblastilo za vložitev revizije v imenu toženke podpisala izvršni direktor in član uprave. Ker pooblastila za vložitev revizije ni podpisal tudi predsednik toženkine uprave, pooblastila za vložitev revizije ni podpisal toženkin zakoniti zastopnik. Odvetnica, ki je vložila revizijo, tako ni imela pooblastila toženke za njeno vložitev.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pomembno pravno vprašanje - druga odločba
Če se z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbija pravnomočno sodbo sodišča o preklicu pogojne obsodbe, gre za „drugo odločbo“ navedeno v prvem odstavku 420. člena ZKP, za katere izpodbijanje z zahtevo za varstvo zakonitosti morajo biti izpolnjeni posebni pogoji.
ZP-1 člen 13, 14, 56, 56/3, 156, 156-1. ZOPOKD člen 4.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe – temelji odgovornosti pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva – pobuda za presojo ustavnosti
Zgolj prepisovanje zakonskega besedila v izreku ter navajanje, da je odgovorna oseba pravne osebe opustila dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja, s čimer je prepisan le zakonski tekst, ne zadosti standardu konkretizacije abstraktnega dejanskega stanu očitanih prekrškov.
povrnitev nepremožensjke škode – kršitev osebnostnih pravic – objava podobe in imena – reklamni pano - podlage odškodninske odgovornosti
Dejanske ugotovitve, da je tožnik soglašal s postavitvijo reklamnega panoja z njegovo sliko in osebnimi podatki, v revizijskem postopku ni mogoče izpodbijati. V zvezi z navedeno ugotovitvijo je sodišče tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da ravnanje toženke ni bilo nedopustno. Tožnik namreč ni postavil nikakršnih relevantnih trditev o tem, da je bilo s postavitvijo reklamnega panoja poseženo v njegove osebnostne pravice v večji meri, kot je s predhodnim soglasjem sam dopustil. Zato so neutemeljene revizijske trditve o tem, da bi moral tožnik soglašati tudi s končno podobo reklamnega sporočila.
povrnitev premoženjske škode - nesreča pri delu - varstvo pri delu - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - načelo proste presoje dokazov
Tožnik je ravnal neskrbno, malomarno in v nasprotju s pravili varnega dela; bil je usposobljen za varno delo in tudi eden izmed vodilnih delavcev. Zato je njegov prispevek k nastanku škode ocenjen v razmeroma visokem deležu 35%. Delodajalec pa je odgovoren za organizacijo varnega dela, je strokovnjak in ne sme tolerirati kršitev. Čeprav je v njegovem interesu, da delavci uresničujejo normative in naredijo čim več, ne sme dopuščati nepravilnega dela oziroma nepravilnega ravnanja v primeru okvar.
Odprtje predala omarice in zaseg predmetov v njem predstavlja poseg, ki ga je treba enačiti s hišno preiskavo, za izvedbo hišne preiskave pa morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni v zakonu.
dovoljenost revizije – tožba in nasprotna tožba – združitev pravd – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Sodišče prve stopnje je pravdo po tožbi združilo s pravdo po nasprotni tožbi. Čeprav je izdalo o zahtevkih po tožbi in po nasprotni tožbi skupno sodbo, je treba vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe glede dovoljenosti revizije obravnavati ločeno.
povrnitev škode - odškodnina zaradi zlorabe pravice – pravica do pravnega sredstva – pritožba zoper upravno odločbo – izdaja gradbenega dovoljenja - odložitev gradnje – namen pritožnika
Toženkino vlaganje pravnih sredstev proti gradbenemu dovoljenju je bilo posledica želje preprečiti nastajanje hrupa s sosednje parcele, ne pa njenega namena škodovati tožniku kot investitorju.
povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost založnik dnevnega časopisa – podlage odškodninske odgovornosti - umik kandidature za člana nadzornega sveta – članek v medijih
Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje razlog za umik tožnikove kandidature za člana nadzornega sveta RTV Slovenija ni bil objavljeni članek, pač pa dejstvo, da je bila zoper njega vložena ovadba oziroma da je bil v (pred)kazenskem postopku. Čeprav objavljeni članek z informacijo o vloženi kazenski ovadbi zoper tožnika posega v njegovo čast in dobro ime, pa ne predstavlja protipravnega ravnanja, ki naj bi bilo po njegovih trditvah vzrok zatrjevani materialni škodi.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015835
ZPP člen 339, 339/2-12, 367, 367/1, 380, 380/1. ZOR člen 200, 203, 394, 414, 414/1, 414/2, 941. ZTSPOZ člen 51.
dopuščena revizija – kolektivno nezgodno zavarovanje – prostovoljno zavarovanje – obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) – škoda zaradi rabe motornega vozila – premik motornega vozila ob zagonu motorja - zavarovalna vsota – valorizacija zavarovalne vsote - denominacija – odškodnina – povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - invalidnina - solidarna odgovornost – ne bis in idem – delna plačila
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da lahko pri prostovoljnem zavarovanju, če ni drugačnega dogovora, oškodovanec zahteva neposredno od zavarovalnice povrnitev škode, za katero odgovarja zavarovanec, le do nominalnega zneska njene obveznosti.
Po določbi prvega odstavka 414. člena ZOR lahko vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Po drugem odstavku istega člena lahko izmed več solidarnih dolžnikov vsak dolguje z drugim rokom izpolnitve, z drugimi pogoji in sploh z različnimi odmiki. 941. člen ZOR prav za primer zavarovanja pred odgovornostjo predvideva, da lahko oškodovanec povrnitev škode zahteva (tudi) neposredno od (solidarno odgovorne) zavarovalnice.
Tožniku je kot tretji osebi škoda nastala zaradi (funkcionalne) rabe motornega vozila in je podana toženkina odgovornost iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja. Tožnika je namreč poškodoval premik vozila, ki ga je z zagonom motorja povzročil njegov uporabnik (tožnikov sodelavec), medtem ko okoliščine, da se je to pripetilo ob popravilu vozila in v garaži toženke, uporabe 51. člena ZTSPOZ ne izključujejo.
vloge - disciplinsko kaznovanje procesnih udeležencev – žalitev v pritožbi
V prvem odstavku 78. člena ZKP je določeno, da se z denarno kaznijo kaznuje (med drugimi naštetimi udeleženci postopka) tudi oškodovanec kot tožilec, če v vlogi žali sodišče. V primeru takega ravnanja ni odločilno vprašanje, ali se je postopek začel, ker že sama vloga, ki jo stranka postopka naslovi na sodišče, ne sme biti žaljiva.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus – škoda, povzročena v prometni nesreči – škoda, nastala po prometni nesreči - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - omrzline
Revizijsko sodišče sprejema stališče pritožbenega sodišča, da je treba kot v prometni nesreči nastale poškodbe obravnavati tudi tiste, ki so nastale po sami nesreči, če so v vzročni zvezi z nesrečo ali z v nesreči neposredno povzročenimi poškodbami.
Tudi omrzline, ki je utrpel tožnik po prometni nezgodi med čakanjem na pomoč, so v pravnorelevantni vzročni zvezi z zdrsom vozila s ceste in jih je zato treba obravnavati kot poškodbe, ki jih je utrpel v prometni nesreči.
ZMZ ureja eno pravico do mednarodne zaščite, ki se lahko podeli v dveh oblikah, in sicer kot status begunca oziroma status subsidiarne zaščite.
V izreku odločbe, s katero se odloči o prošnji za mednarodno zaščito in se mednarodna zaščita prizna, se odloči tako, da se prošnji za mednarodno zaščito ugodi in se ta prizna v obliki, za katero so izpolnjeni z ZMZ predpisani pogoji.
Tožniku je priznan status subsidiarne oblike zaščite, ker obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da bi bil kot mladoletnik brez ožje družine ali drugih sorodnikov izpostavljen resni škodi v smislu druge alineje 28. člena ZMZ.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006297
ZKP člen 345, 345/2, 371, 371/1-7, 371/1-9. KZ-1 člen 191, 191/1, 192.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - popolna rešitev predmeta obtožbe – prekoračitev obtožbe – pravna opredelitev - nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja
Sodišče ni vezano na predloge tožilca glede pravne presoje dejanja, vezano je le na opis oziroma očitek, ki ga predstavlja opisani dogodek oziroma ravnanje obtoženca, kakršno je opisano v obtožbi.
sklep o dovolitvi izvršbe inšpekcijskega ukrepa – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim se ne posega v tožničine pravice, obveznosti ali pravne koristi, ni sklep iz 2. oziroma 5. člena ZUS-1 in ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
dovoljena revizija - gradbeno dovoljenje – legalizacija – pravica graditi – pravica dostopa do nepremičnine – kategorizirana lokalna cesta v zasebni lasti
Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor priložiti tudi dokazilo o pravici graditi (četrti odstavek 54. člena in 6. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1). To pravico izkazuje z lastninsko ali drugo stvarno pravico (6.1. točka prvega odstavka 2. člena in 56. člen ZGO-1) in v okviru te pravice mora izkazati tudi pravico dostopa do nepremičnine (pri tem ne zadostuje zgolj fizična možnost dostopa, ampak mora biti dostop legalen).
Revident s sklicevanjem na to, da se zemljišče uporablja tudi kot lokalna cesta in je bilo v zemljiško knjigo že vpisano kot javno dobro, kasneje pa je bil vpis razveljavljen, ne more uspeti, saj eventualna kategorizacija poti na lastninska razmerja ne vpliva, ker odlok o kategorizaciji nima razlastitvenega učinka.