ugotovitvena tožba – pravni interes za ugotovitveno tožbo - ugotovitev pravice ali pravnega razmerja – ugotovitev dejstev – zavrženje tožbe - napotitev na pravdo – ugotovitev predmeta razdružitve oziroma darilne pogodbe – delitev stvari v solastnini
Ni mogoča ugotovitvena tožba in sodba o ugotovitvi dejstev, pa naj so še tako važna za pravna razmerja, temveč je mogoča le tožba z ugotovitvijo pravne posledice, ki izvira iz spornih pravno relevantnih dejstev.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 378, 384, 394/1, 384/4.
sporazum o razdelitvi skupnega premoženja – napake volje – zmota o vrednosti predmetu pogodbe – izpodbojnost - ničnost – odstop terjatve – odgovornost za izterljivost terjatve
Z zatrjevanji v reviziji, da je tožnik prejel bistveno manj kot toženka, ker so nepremičnine, ki so mu pripadle, vredne manj, kot je navedeno v sporazumu, toženkine pa več, tožnik uveljavlja zmoto o vrednosti predmeta pogodbe in očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev. Zaradi teh okoliščin bi moral zahtevati razveljavitev sporazuma in ne ugotovitev njegove ničnosti. Ničnosti sporazuma tudi ne more uspešno uveljaviti s sklicevanjem na okoliščine, nastale v izpolnitveni fazi – na neizpolnitev dogovorjenega in na zaplete pri vnovčevanju pridobljenega premoženja.
Iz revizijskih navedb izhaja, da v zavrnjenih denarnih zahtevkih vsebovani zneski predstavljajo vrednost terjatev iz poslovne dejavnosti pravdnih strank, ki jih dolžniki še niso poravnali. Teh terjatev pa toženka tožniku ni dolžna plačati. Tožnik je namreč na podlagi obravnavanih sporazumov postal upnik teh terjatev, zato bi jih on moral tudi izterjati. Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, zadostuje, da je o odstopu obveščen (prvi odstavek 438. člena ZOR). Po ugotovitvah sodišč se toženka ni zavezala jamčiti za izterljivost terjatev. Odstopnik pa odgovarja za izterljivost odstopljene terjatve le, če je bilo to dogovorjeno (prvi odstavek 443. člena ZOR).
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 380, 380/2. ZZZDR člen 56. ZGD člen 101. ZGD-1 člen 100. ZIZ člen 186, 186/1.
nedopustnost izvršbe - skupno premoženje zakoncev - solidarnost dolžnikov - solidaren dolg - izvršilni naslov - izvršilni dolžnik - dovolitev izvršbe
Določba 56. člena ZZZDR oziroma 101. člena ZGD, v kateri je določena solidarna odgovornost zakoncev oziroma subsidiarna solidarna odgovornost družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo, je (le) materialnopravne narave in ne pomeni, da upnica pred prisilno uveljavitvijo terjatve ni dolžna najprej pridobiti izvršilnega naslova zoper vsakega od zakoncev oziroma družbenikov (bodisi da pridobi ustrezno sodbo bodisi da zoper oba vloži izvršbo na podlagi verodostojne listine). Temeljna predpostavka za dovoljenost izvršbe je namreč dejstvo, da je nepremičnina dolžnikova last (prvi odstavek 186. člena ZIZ). Četudi upnica razpolaga z izvršilnim naslovom, mora najprej zoper tožnico predlagati izvršbo in doseči dovolitev izvršbe. V nasprotnem primeru bi bila tožnica, ki je bila po neuspešnem ugovoru tretjega napotena na pravdo in tako očitno v izvršbi ni imela položaja stranke, prikrajšana za sodno varstvo, prodaja njenega premoženja v izvršbi (četudi gre za skupno premoženje z dolžnikom) pa bi pomenila nedopusten poseg v tuje premoženje. Dokler torej ni dovoljena oziroma razširjena izvršba tudi zoper tožnico, za uveljavitev sicer solidarne terjatve na njeno premoženje ni dopustno poseči.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – samostojnost izpodbijane odločbe
Sodba, s katero je izrečena kazenska sankcija, izgubi svojo samostojnost, če je upoštevana v novi sodbi izdani v postopku neprave obnove, preklica pogojne obsodbe ali izreka enotne kazni obsojencu.
neupravičena uporaba tuje stvari – delitev solastnega premoženja razvezanih zakoncev – stanovanje - privolitev v prikrajšanje – pravica do uporabine
Revizija se dopusti glede vprašanja:
„Ali je pravilna odločitev, da je tožnik kljub temu, da je sprožil postopek za delitev solastnega premoženja, privolil v prikrajšanje, ker ni zahteval souporabe solastne stvari?“
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZBPP člen 39, 40, 40/1, 40/5.
dovoljenost revizije – brezplačna pravna pomoč – pomembno pravno vprašanje – razlaga določb 40. člena ZBPP – jasno zakonsko besedilo – predložitev napotnice po opravljeni storitvi – rok za vrnitev napotnice – pravnomočnost in izvršljivost odločbe – kdaj je storitev opravljena
Po presoji Vrhovnega sodišča revidentovo vprašanje ni pomembno pravno vprašanje po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj iz določb prvega in petega odstavka 40. člena ZBPP jasno izhaja, da je rok vrnitve napotnice vezan na opravo storitve, za katero je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena.
priposestvovanje - družbena lastnina - lastninjenje - izključitev priposestvovanja nepremičnine, ki je predmet lastninjenja - ukinitev družbene lastnine
Do ukinitve družbene lastnine je prišlo postopoma, z uveljavitvijo posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini.
Priposestvovanje nepremičnin, ki so bile predmet lastninjenja na podlagi enega od zakonov o lastninjenju nepremični v družbeni lastnini, je že načelno izključeno.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016208
ZZZDR člen 52, 53, 54. SPZ člen 72, 72/3. ZPP člen 70, 70-5, 70-6, 286, 337, 371, 371/1, 372.
premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje – razpolaganje zakonca s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca – razpolaganje z nedoločenim deležem na skupnem premoženju – ničnost pogodbe – izpodbojnost pogodbe – dobrovernost kupca – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izločitev sodnika – izločitveni razlog – odklonilni razlog – časovna omejitev možnosti izločanja sodnika – pravočasno navajanje dejstev in dokazov – prekluzija – navajanje novih dejstev in dokazov – nedovoljena novota – obseg revizijskega preizkusa
Kadar glede stvari iz skupnega premoženja sklepa pravni posel le en zakonec, se zahteva soglasje drugega zakonca (52. in 53. člen ZZZDR); če ta predpostavka ni izpolnjena, posel ni ničen, temveč izpodbojen.
V konfliktu interesov med dobrovernim pridobiteljem in skupnim lastnikom, ki svoje pravice ni vknjižil v zemljiško knjigo, mora slednji prevzeti tveganje za neprimerno ravnanje drugega člana skupnosti. Za slabo vero tretjega ne zadošča zgolj njegovo vedenje, da gre za stvar v skupni lastnini; vedeti mora tudi, da se razpolaga brez soglasja drugega skupnega lastnika (tretji odstavek 72. člena SPZ).
javni razpis – izredna pravna sredstva pri postopkih dodeljevanja sredstev iz državnega proračuna – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – ni konkretizirano
Trditveno in dokazno breme je na revidentu.
Vprašanje, ki ga izpostavlja revidentka, ni opredeljeno natančno in konkretno, temveč le na splošni ravni, prav tako tudi ni navedeno pravno pravilo, ki naj bi bilo v zvezi s tem prekršeno. Dopustnost uporabe izrednih pravnih sredstev po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) pri postopkih dodeljevanja sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranja iz državnega proračuna je odvisna od okoliščin vsakega primera posebej.
ZDen člen 16, 68, 88. ZZad člen 74. ZLPP člen 11. ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367c.
dopuščena revizija – ničnost po 88. členu ZDen – začasna odredba po ZLPP – zavarovanje terjatve – začasna odredba – denacionalizacija – ničnostna tožba – vrnitev v naravi
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da tožniki niso bili dolžni zavarovati svoje terjatve na izročitev nepremičnine v smislu določb 10. in 11. člena ZLPP ter 74. in 81. člena ZZad.
dovoljenost revizije – pravica oziroma obveznost stranke izražena v vrednosti – odvzem psov – ukrep veterinarskega inšpektorja – vrednost odvzetih psov na trgu
Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj gre za spor o zakonitosti izrečenih ukrepov (odvzem psov in prepoved opravljanja dejavnosti), kar pa ni pravica, izražena v denarni vrednosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tektnik razlogov – dvom v nepristranskost sodišča – uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku – izvršilni postopek – manjše sodišče
V konkretnem primeru, ko je v postopku kot stranka udeležena delavka sodišča, ki je stvarno pristojno za postopanje in nadaljnje odločanje v tej izvršilni zadevi, je ta razlog, še posebej, ker gre za majhno sodišče z majhnim številom sodnikov in sodnega osebja, podan.
ZUS-1 člen 2, 2/1. ZZDej člen 76, 80. Pravilnik o upravnem nadzoru v zdravstvu člen 10, 12.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – odločitev o obveznosti, pravici ali pravni koristi - poročilo komisije o ugotovitvah glede zakonitosti delovanja izvajalca
Prav pomanjkanje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi, odvzema aktu tožene stranke značaj upravnega akta, zoper katerega bi bil po določbi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 možen upravni spor. Zato zoper poročilo komisije ministrstva, ki je opravila upravni nadzor pri tožeči stranki, tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni možno začeti upravnega spora.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – izročilna pogodba – pogodba o dosmrtnem preživljanju
Glede materialnopravnih vprašanj pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani: o pravni naravi pogodbe o izročitvi in razdelitvi in preužitkarske pogodbe praksa Vrhovnega sodišča obstoji in ni neenotna, odločitev sodišča druge stopnje pa od nje ne odstopa. Zato in ker procesne kršitve niso verjetno izkazane je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZEKom člen 144, 144/2.
dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – telekomunikacije – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – obveznost enakega obravnavanja – funkcionalnost IP/MPLS omrežja – drugačno pravno in dejansko stanje – zelo hude posledice – sklicevanje na druge postopke
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Po presoji Vrhovnega sodišča zatrjevani odstop od sodne prakse ni podan, saj gre v obravnavani zadevi za drugačno dejansko in pravno situacijo kot v sodbah sodišča prve stopnje U 2638/2008 in U 2121/2008 ter sodbi Vrhovnega sodišča I Up 348/2010. V obravnavani zadevi namreč ne gre za vprašanje, ali je revidentu bila naložena obveznost zagotavljanja storitve dostopa z bitnim tokom na nivoju IP/MPLS omrežja, ampak ali je revident pri dostopu z bitnim tokom drugim operaterjem omogočil takšno funkcionalnost operaterskega (veleprodajnega) dostopa do svojega omrežja, ki je potreben za dostop z bitnim tokom, da pri tem ni kršil obveznosti enakega obravnavanja. Torej takšno, kot jo zagotavlja sam sebi.
Revident s svojimi navedbami obstoja zelo hudih posledic ni izkazal, saj zgolj sklicevanje na pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zaradi odškodninske tožbe (vložene v letu 2007, torej pred izdajo odločbe Agencije z dne 3. 8. 2009) proti revidentu kot tožencu, samo po sebi še ne pomeni zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZVCP člen 134. ZPP člen 311, 311/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
dopuščena revizija – zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje AO-plus – splošni zavarovalni pogoji - uporaba zavarovalnih pogojev AO-plus – pojem uporabe vozila – poškodba v zvezi z uporabo vozila
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili določbe pogojev zavarovanja AO-plus 06.
ZUS-1 člen 18, 32, 36, 70, 75, 75/2, 82, 82/1. ZVOP-1 člen 26.
začasna odredba - predmet upravnega spora – preizkus procesnih predpostavk za tožbo – spor med upravno enoto in informacijskim pooblaščencem v zvezi z izvrševanjem upravnih nalog – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu – pravni interes – javni interes
Upravni organ v izvrševanju svoje upravne funkcije nima sodnega varstva v upravnem sporu tako kot zasebnopravni subjekt.
Presoja procesnih predpostavk za tožbo mora v obravnavanem primeru (glede na stranke postopka in predmet spora ter ustaljeno sodno prakso) zajeti zlasti presojo, ali tožeča stranka uveljavlja sodno varstvo svojih pravic in obveznosti ali pravnih koristi, za katere je glede na določbe Ustave Republike Slovenije, ZUS-1 in drugih zakonov, sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu ali pa uveljavlja sodno varstvo načina izvrševanja svojih pristojnosti in pooblastil, ki jih ima v izvrševanju svojih upravnih funkcij. S pojmom pravice oziroma pravne koristi posameznika oziroma organizacije v smislu Ustave Republike Slovenije, 1. člena in drugih določb ZUS-1, so po presoji Vrhovnega sodišča mišljeni predvsem zasebnopravni subjekti in tako v tem okviru ni mogoče razumeti pristojnosti oziroma pooblastil ter nalog, ki jih ima upravni organ v okviru izvrševanja svoje upravne funkcije. V upravnem sporu po presoji Vrhovnega sodišča sodno varstvo v zvezi z izvrševanjem upravnih nalog državnih organov pri opravljanju oziroma izvrševanju njihovih upravnih nalog ni zagotovljeno niti po določbah Ustave Republike Slovenije niti ZUS-1 niti po drugem zakonu.