Obveznost prevoznika, da predloži nedotaknjeno blago namembnemu carinskemu uradu, določajo carinski predpisi in je prisilne narave, zato je ni mogoče pogodbeno izključiti ali spremeniti.
dostop do informacij javnega značaja - nosilec javnih pooblastil - disciplinski postopek
V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožeča stranka v skladu z ZDIJZ kot nosilka javnih pooblastil zavezanec tudi v tistem delu, ko gre za vodenje disciplinskih postopkov. Po presoji sodišča ni pravilno stališče tožene stranke, da gre za izvrševanje javnega pooblastila tudi v primeru vodenja disciplinskega postopka. Glede na ustaljeno sodno prakso vodenje disciplinskih postopkov pred disciplinsko komisijo ne predstavlja tiste dejavnosti tožene stranke, ki bi jo ta opravljala v okviru javnega pooblastila.
vpis v letnik - avtonomija univerze - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - smiselna uporaba določb ZUP - izrek odločbe - obrazložitev odločbe
V predmetni zadevi, ko tožnica uveljavlja sodno varstvo zoper del odločbe, s katerim je bilo določeno, katere izpite mora še opraviti in v kakšnem vrstnem redu jih mora opraviti, gre za odločanje o zadevi v zvezi s študijem, saj gre za določitev pogojev, pod katerimi se tožnici dovoli vpis v četrti letnik izrednega študija.
Sodišče presodi zgolj spoštovanje pravil ZUP pri izdaji odločbe, ne presoja pa samega izpolnjevanja pogojev za izdajo odločbe o dovolitvi vpisa ter izpolnjevanja oziroma neizpolnjevanja pogojev za priznanje posameznih obveznosti, ki jih študentje opravijo na drugih izobraževalnih ustanovah in v okviru drugih študijskih programov.
Izpodbijani del izreka sklepa je v neskladju oziroma v nasprotju z obrazložitvijo. V njem je namreč organ izrecno naštel, katere izpite mora tožnica še opraviti kot pogoj za pristop k izpitom četrtega letnika, medtem ko iz obrazložitve izhaja, da bo organ o prošnjah tožnice za priznanje (49) izpitov šele odločal in se bo šele naknadno vedelo, katere izpite bo dejansko morala še opraviti pred pristopom k izpitom četrtega letnika.
URS člen 14. Javni razpis za ukrep Naložbe v kmetijska gospodarstva iz Enotnega programskega dokumenta 2004 - 2006 (EPD) za leto 2006 poglavje V.
nepovratna finančna sredstva - naložba v kmetijska gospodarstva - razpisni kriteriji - merila za ocenjevanje vlog - načelo sorazmernosti - načelo enakosti pred zakonom - prejem javnih sredstev iz drugih virov
Določba javnega razpisa, ki se nanaša na točkovanje merila 11, ni skladna z načelom enakosti iz 14. člena Ustave RS. Zato je sodišče presodilo, da je ob ustavno skladni razlagi določb javnega razpisa treba sporno merilo razlagati tako, kot da tožnik v relevantnem obdobju ni prejel javnih sredstev za naložbe v kmetijsko gospodarstvo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - v posebnem zakonu urejena brezplačna pravna pomoč - kazenski postopek - obvezna obramba
Brezplačna pravna pomoč za konkreten primer je urejena z določili ZKP drugače, kot z ZBPP in tožnica je v predmetnem kazenskem postopku obdolženka zaradi kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena kazen zapora od enega do desetih let, kar v skladu s 3. in 4. odstavkom 70. člena ZKP pomeni, da je upravičena do obvezne obrambe po določilih ZKP, v kolikor si zagovornika ne izbere sama. Obvezna obramba sama po sebi res še ne pomeni, da je zagovornik za obdolženca postavljen po določilu 70. člena ZKP brezplačen, vendar lahko sodišče kljub temu obdolženca oprosti plačila stroškov postopka ob upoštevanju 1. odstavka 97. člena ZKP. Navedeno pomeni, da je zakonodajalec tudi v določilih ZKP predvidel način, kako lahko socialno ogrožen obdolženec dobi brezplačno pravno pomoč, čim pa je ta način določen v posebnem zakonu, pa je izključena uporaba določil ZBPP.
ZUP člen 9, 9/1, 9/3. ZVOP-1 člen 9, 9/4. ZEKom člen 103.
varstvo osebnih podatkov - javni sektor - načelo zaslišanja stranke
Skladno s prvim odstavkom 9. člena ZUP je treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne, preden se izda odločba, tretji odstavek 9. člena ZUP pa določa, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. Sodišče meni, da pri upoštevanju tega načela ni dovolj, da se postavi konkretna vprašanja, ampak je potrebno zavezanca obvestiti o vseh morebitnih zadržkih, ki jih ima upravni organ do njegovega delovanja ter mu dati možnost, da se opredeli do teh zadržkov.
Sodišče se ne strinja s stališčem, da bi bil ZEKom glede na četrti odstavek 9. člena ZVOP-1 lex specialis in da bi ZEKom izključil uporabo tega določila.
Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo (tudi ko gre za snemanje telefonskih pogovorov), če je to nujno za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.
davek - dohodnina - odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - izvor premoženja - prijava premoženja - poziv k prijavi premoženja - davčna osnova - ocena davčne osnove za fizično osebo - dokazno breme
Po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 se v primeru, če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec–fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je zavezanec napovedal, davek odmeri od ugotovljene razlike med vrednostjo premoženja (zmanjšano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja), sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davek ne plača. Davek se od ugotovljene davčne osnove plača po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja in ne po povprečni stopnji dohodnine, kot izhaja iz dohodninske odločbe zadnjega davčnega obdobja. To pomeni, da je davčni organ pri izračunu povprečne davčne stopnje utemeljeno upošteval vse obdavčljive dohodke določenega leta in s tem tudi dohodke, za katere tožnik ni izkazal ustreznega (neobdavčljivega) vira.
Po določbah 69. člena ZDavP-2 sme davčni organ v primerih iz 68. člena pozvati davčnega zavezanca–fizično osebo, da predloži davčnemu organu podatke o svojem premoženju ali delih premoženja. K prijavi premoženja torej lahko pozove zavezanca tudi, če ugotovi nesorazmerje med njegovimi napovedanimi dohodki in premoženjem oziroma sredstvi, s katerimi razpolaga.
Neutemeljeni so tudi ugovori, s katerimi tožnik nasprotuje povečanju davčne osnove iz naslova pologov in obrokov za leasing. Ti sicer res lahko pripeljejo do spremembe pri lastništvu vozil oziroma do spremembe v premoženju tožnika. Do takrat pa izvršena plačila nedvomno predstavljajo potrošnjo oziroma neposredno porabo denarnih sredstev, ki se v skladu z določbami 68. člena ZDavP-2 upošteva pri izračunu davčne osnove.
Poraba sredstev v inšpiciranem obdobju lahko vključuje tudi prihranke iz preteklih obdobij. Vendar pa mora biti izkazano, da gre za takšne prihranke in s tem za sredstva, s katerimi je tožnik razpolagal na začetku inšpiciranega obdobja.
Očitek, da ni mogoče ugotoviti višine dolgovanega zneska, ker je seznamu izvršilnih naslovov priložen in v izreku sklepa naveden zgolj znesek zamudnih obresti, ni upravičen. Iz seznama izvršilnih naslovov je razviden datum izvršljivosti posamezne obveznosti, od katere so obračunane zamudne obresti, in predpisi, na katerih temelji obračun. Pravna podlaga za izračun zamudnih obresti je določba 96. člena ZDavP-2. Obračun je tako mogoče preizkusiti. Tudi iz določb ZDavP-2 pa ne izhaja, da bi moral sklep o davčni izvršbi vsebovati sam izračun zamudnih obresti.
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 24, 27. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - primerno stanovanje
Organ je pravilno kot premoženje tožnika upošteval tudi stanovanjsko hišo z uporabno površino 98,50 m2 oziroma presežek 38,50 m2 nad površino primernega stanovanja (tj. nad 60 m2 po Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem), s katerim lahko tožnik razpolaga. Ker pa vrednost ugotovljenega presežka znaša 27.758,00 EUR, je bila tudi pravilna ugotovitev organa za BPP, da tožnik cenzus za upravičenost do BPP presega (27. člen ZSVarPre).
ZDavP-2 člen 96, 99, 99/1, 418. ZUP člen 247, 252, 253.
preveč plačana dohodnina - obresti - obresti od neupravičeno odmerjenega ali preveč odmerjenega davka - za odločanje relevantni predpis - pooblastila organa druge stopnje
Prvostopenjska odločba, s katero je bilo o zahtevku tožnika za plačilo zamudnih obresti od preveč plačanega zneska dohodnine za leto 1994 odločeno v ponovljenem postopku, je bila izdana 30. 6. 2011, prejšnja prvostopenjska odločba pa 30. 7. 2010. Tedaj je bil že v veljavi ZDavP-2, ki v 418. členu ureja uporabo določb tega zakona v primerih, ko je odločba odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek. Iz navedene določbe izhaja, da je bil namen zakonodajalca, da se v zadevah, o katerih se po uveljavitvi ZDavP-2 začne meritorno odločati, uporabijo določbe tega zakona. Glede na navedeno je prvostopenjski organ pri odločanju pravilno uporabil določbe ZDavP-2.
Po določbi prvega odstavka 99. člena ZDavP-2 zavezancu za davek pripadajo od neupravičeno odmerjenega ali preveč odmerjenega davka obresti od dneva plačila davka, ki se obračunajo v skladu s 96. členom tega zakona.
Drugostopenjski upravni organ ima zato, da v upravnem postopku ne bi bila izdana nezakonita odločba, v postopku odločanja o pritožbi, kot celo po njem, široka pooblastila, saj lahko pod določenimi pogoji reši zadevo tudi v obsegu, ki presega meje preizkusa iz 247. člena ZUP, oziroma spremeni odločbo v škodo pritožnika (253. člen ZUP). Razlaga, da je preizkus kršitev materialnega zakona v pritožbenem postopku omejen le s pritožbenimi razlogi, ki so na voljo pritožniku, bi bila v nasprotju s temeljnimi načeli ZUP in v neskladju s siceršnjim obsegom pooblastil, ki jih imajo po določbah ZUP drugostopenjski upravni organi. Sodišče dodaja, da lahko po določbi prvega odstavka 252. člena ZUP organ druge stopnje v primeru, če je bil v odločbi prve stopnje (med drugim) napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, odpravi odločbo prve stopnje in sam reši zadevo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - razumnost zadeve
V sporih iz razmerij med starši in otroki sodišče ne odloča le o pravicah in koristih otrok, ampak tudi o pravicah in obveznostih staršev, kar je bilo v izpodbijani odločbi zanemarjeno. Tožena stranka je presojo objektivnega kriterija za dodelitev BPP opravila kot da presoja prošnjo otroka. V ponovnem postopku reševanja zadeve pa jo bo morala presoditi s položaja tožnika, torej ali je glede na njegove pravice in obveznosti iz vloženih zahtevkov zadeva za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu, ki jo zahteva očitno nerazumna oziroma ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - sum zavajanja in zlorabe postopka - ugotavljanje istovetnosti prosilca - vložitev prošnje zaradi odložitve ali preprečitve odstranitve iz države
Tožnik ni predložil nobene listine, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti njegovo istovetnost in je zato izpolnjen zakonski pogoj za omejitev gibanja zaradi ugotavljanja istovetnosti prosilca in ker je tudi večkrat spreminjal podatke o svoji istovetnosti, je podan utemeljen dvom o njegovi sedaj zatrjevani istovetnosti. Tožena stranka je tudi pravilno ugotovila, da je tožnik v času, odkar je prvič prosil za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, le to samovoljno zapustil in se s tem izognil predaji varnostnim organom Republike Avstrije, nato pa je bil iz Slovaške deportiran nazaj v Republiko Slovenijo, kjer je ponovno prosil za mednarodno zaščito ter iz vsega navedenega nedvoumno izhaja sum, da je tožnik v Republiki Sloveniji za mednarodno zaščito zaprosil izključno zato, da bi odložil prisilno odstranitev iz države.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 8.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - uvrstitev na prednostno listo - kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilca - zdravstvene razmere
Glede na vzročnost zdravstvenega stanja s stanovanjskimi razmerami mora prosilec za pridobitev točk o po tem kriteriju kumulativno izkazovati slabo zdravstveno stanje in slabe stanovanjske razmere. Prvostopenjski organ je pri odločanju upošteval ugotovitev komisije, ki jo tožnik ne more izpodbiti s posplošenimi ugovori, da komisija vlage ni ugotavljala z merilnimi inštrumenti.
Tožnik je bil z odločbo z dne 4. 2. 2004 imenovan za sodnega izvedenca za strokovno področje stroji in oprema, podpodročje orožje. Tako je bil, glede na četrti odstavek 84. člena ZS, dolžan predložiti dokazila o strokovnem izpopolnjevanju do 4. 2. 2009. Ker kljub dvema pozivoma ministrstva tega ni storil, je odločitev, da se kot sodni izvedenec razreši pravilna in zakonita, saj je bil izpolnjen razlog iz 2. točke prvega odstavka 89. člena ZS.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za brezplačno pravno pomoč - navajanje neresnčnih podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Ob dejanskem stanju, torej da je sin prejel sporen priliv, ki bi ga bila dolžna tožnica kot prosilka navesti v obrazcu – izjavi o premoženjskem stanju, je imel organ za BPP podlago za zavrnitev zahteve in odreditev prepovedi oddaje nove vloge v roku šest mesecev, kot določa peti odstavek 20. člena ZBPP. Tožnica nepravilnosti podatka o premoženjskem stanju z nerazumevanjem, pomoto ali nevednostjo, ne more opravičiti.
Pri odločitvi glede odobritve pokojninskega načrta je pravilno upoštevana presoja, ali je možno preveriti zagotovitev izpolnjevanja zahtev iz določb ZPIZ-1 glede kritja izplačil iz naslova dodatnega prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaradi katerih je pravzaprav tožnik (sklad obrtnikov) ustanovljen (382. člen ZPIZ-1).
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - vpis v register domačih pravnih in finančnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu - kršitev delovnopravne zakonodaje - relevantno časovno obdobje
Tožnica je kršila delovnopravno zakonodajo v smislu 1. alineje prvega odstavka 164. člena ZUTD, saj iz priložene pravnomočne odločbe izhaja, da je bila pravnomočno spoznana za odgovorno za kršitev na področju delovnega prava.
Pravilnik o plačilih stroškov za program vrtca člen 9, 9/2, 24, 24/2.
vrtec - plačilo vrtca - znižano plačilo vrtca - premoženjsko stanje družine - neresnični podatki v vlogi - zamolčanje podatkov - obnova postopka
Pristojni organ lahko v primeru, ko ugotovi neresničnost v vlogi oziroma izjavi staršev navedenih podatkov, začne z obnovo postopka določitve plačila za vrtec in po uradni dolžnosti izda novo odločbo, s katero določi polno plačilo vrtca za celotno obdobje od določitve plačila. Za neresničnost podatkov gre tudi v primeru njihovega zamolčanja, ko torej vlagatelj določenih obveznih podatkov ne navede.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi je bil upravni postopek končan z izpodbijanim sklepom, za katerega sodišče na podlagi predloženih upravnih spisov ugotavlja, da je bil tožnici vročen 13. 10. 2012. Zadnji (trideseti) dan za vložitev tožbe se je v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZUS-1 tako iztekel 12. 11. 2012, zato je bila tožba vložena prepozno.
elektronske komunikacije - operater s pomembno tržno močjo - določitev operaterja s pomembno tržno močjo - naložitev obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo
Potek (posebnega) ugotovitvenega postopka določa glede na okoliščine primera uradna oseba, ki vodi postopek, pri čemer se mora držati določb in predpisov, ki se nanašajo na zadevo, za katero gre; v tem okviru med drugim določa, katera dejanja v postopku naj se opravijo in po katerem vrstnem redu naj se opravijo, katere dokaze je treba izvesti in s katerimi dokazili.
Toženka se je pri opredelitvi predmetnega upoštevnega trga pravilno oprla na metodologijo in kriterije Smernic in Skupnega stališča ERG, svoje ugotovitve pa preizkusila tudi z vidika Priporočila Komisije z dne 20. septembra 2010 o reguliranem dostopu do dostopovnih omrežij naslednje generacije.
Ob ponovni določitvi določenega operaterja za OPTM tožena stranka temu naloži iste ali druge obveznosti; glede na to z naloženimi regulatornimi obveznostmi tožniku toženka tega okvira ni prešla in ni kršila načela sorazmernosti.