ZZdrS člen 18a. Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov člen 35, 36, 61.
zdravnik - naziv specialist - priznanje naziva specialist na podlagi dela - vezanost zdravniške zbornice na mnenje koordinatorja specializacije in nadzornika kakovosti - načelo enakosti pred zakonom
Izpodbijana odločba, s katero Zdravniška zbornica Slovenije tožnici na podlagi dela ni priznala naziva specialist za urgentno medicino, se opira na mnenje koordinatorja specializacije in nadzornika kakovosti. Toženka sicer pravilno ugotavlja, da je na podlagi določbe tretjega odstavka 61. Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov na ti mnenji vezana, vendar pa to velja le, če sta koordinator specializacije in nadzornik kakovosti podala vsebinsko mnenje v okviru svojih nalog, ki so opredeljene v 35. in 36. členu Pravilnika, in sta bili mnenji obravnavani v predpisanem postopku, kot to določa drugi odstavek 61. člena Pravilnika. V konkretnem primeru sta mnenji presegli strokovno medicinsko oceno, kar zlasti velja za nadzornika kakovosti, ki se je pri podanem mnenju skliceval na pravno mnenje Zdravniške zbornice ter v zvezi s tem na tožničino formalno neizpolnjevanje zahtev po Pravilniku. Upravičen pa je tudi očitek tožnice, da je 18.a člen ZZdrS, kot je uporabljen v izpodbijani odločbi in odločbi organa druge stopnje, tolmačen širše, kot je zapisan v zakonu. Na ta način bi tudi po mnenju sodišča lahko prišlo do arbitrarnega odločanja v postopku, kar bi lahko pripeljalo do neenakopravnega obravnavanja iz 14. člena Ustave.
ZFPPIPP člen 314, 314/7. ZPP člen 274. ZUS-1 člen 22, 22/1.
davek - odmera davka - stečaj - osebni stečaj - priznana davčna terjatev - tožba v upravnem sporu - pravna korist - zavrženje tožbe
Če je terjatev za plačilo davkov priznana, po določbah sedmega odstavka 314. člena ZFPPIPP preneha pravna korist dolžnika za tožbo v upravnem sporu zoper odločbo, s kateri je pristojni organ odločil o tej terjatvi. To pomeni, da ni več podana procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka, ter je zato treba tožbo zavreči na podlagi določb 274. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - hipoteka
Tožnica (so)lastništvu nepremičnine in vrednotenju le te ne ugovarja, niti ne oporeka zaključku tožene stranke, da v tej nepremičnini ne živi. Ob takih nespornih dejstvih je pravilna razlaga tožene stranke, da premoženja, katerega obremenitve presegajo samo vrednost premoženja, določba 27. členom ZSVarPre v povezavi z 4. členom ZDIU12, ne izvzema, torej ga je treba upoštevati pri ugotavljanju premoženjskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - nepremičnina
Glede na tožničine trditve, da njen mož ni več solastnik sporne nepremičnine, je sodišče vpogledalo v podatke zemljiške knjige, iz katere izhaja, da je bil vpis novega lastnika začet 26. 9. 2012, torej pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči (28. 9. 2012). To pa pomeni, da tožničin mož ni več solastnik predmetne nepremičnine, kar bi tožena stranka morala upoštevati pri ugotavljanju finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - osebni stečaj - obstoj stečajne mase
Glede na namen stečajnega postopka je tožena stranka preuranjeno presodila, da je razumna in pravno utemeljena uvedba osebnega stečaja zoper prosilca za BPP (stranka z interesom), ker naj bi, kljub temu, da nima nobenega premoženja, prišlo do poplačila upnikov. Iz upravno sodne prakse namreč izhaja, da uvedba osebnega stečaja nima pravne podlage, če dolžnik nima nobenega premoženja.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja prenosnega plinovoda - pogoji za uvedbo postopka - javna korist
Sodišče ne dvomi v zaključek prvostopenjskega organa, da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino in da pomeni omejitev lastninske pravice z služnostjo v javno korist najblažji možen poseg v zasebno lastnino. Gre namreč za traso prenosnega plinovoda, določeno z državnim lokacijskim načrtom, ki je v postopku pred upravnim organom ni mogoče spreminjati.
Za izrek sporne kazni so po presoji sodišča zadoščale ugotovitve inšpektorja, pravilno zapisane v zapisniku o inšpekcijskem pregledu ob njegovem prihodu. Tožnik namreč ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena z izvršilnim naslovom, niti ni po sklepu o izvršbi, v katerem mu je bila na podlagi 298. člena ZUP zagrožena denarna kazen 1.000,00 €, če v naknadno določenem roku ne bo izpolnil obveznosti, izpolnil svoje obveznosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora organ za BPP v odločbi pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Iz razlogov za zavrnitev prošnje za BPP mora izhajati tudi očitnost tega nesorazmerja oziroma nasprotja. To pomeni, da kolikor organ za BPP svojo odločitev opre na vsebinsko oceno zadeve mora v obrazložitvi navesti tiste okoliščine zadeve, iz katerih že na prvi pogled (torej očitno) izhaja, da prosilec za BPP nima možnosti za uspeh.
ZPVAS člen 1, 1/1, 1/3, 8, 8/1, 8/2. Pravilnik o bistvenih sestavinah pravil agrarne skupnosti člen 2, 2/1, 2/1-12.
denacionalizacija - agrarna skupnost - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - aktivna legitimacija - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - istovetnost premoženjskih in drugih pravic - solastnina - skupna lastnina
Iz "Sporazuma o ponovni vzpostavitvi A." z dne 24. 6. 1994 izhaja, da je bila agrarna skupnost A. ponovno vzpostavljena in organizirana kot solastniška agrarna skupnost, čeprav so imeli člani nekdanje agrarne skupnosti na odvzetem premoženju nesporno skupno lastnino z vzpostavljenimi deležnimi pravicami zaradi upravljanja in uživanja skupnega premoženja. To pa po presoji sodišča pomeni, da obseg in vrsta pravic članov ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti nista bila identična s premoženjskimi pravicami, ki so jih imeli člani nekdanje agrarne skupnosti ob njihovem odvzemu. S popravkom prvotnega Sporazuma pa se ne more za nazaj popravljati vsebine listine, ki je bila podlaga za ponovno vzpostavitev in organiziranje agrarne skupnosti v drugem, že pravnomočno končanem upravnem postopku. Zato člani sedanje agrarne skupnosti niso aktivno legitimirani za vračilo premoženjskih pravic.
ZKC člen 8, 17, 17/2. Uredba o prevzemanju odpadnih azbestnocementnih gradbenih izdelkov na odlagališču komunalnih odpadkov in določitvi najvišjih cen njihovega odlaganja člen 3.
ukrep tržnega inšpektorja - ukrep kontrole cen - prevzem azbestnocementnih gradbenih izdelkov - cena za prevzem odpadkov
Uredba o prevzemanju odpadnih azbestnocementnih gradbenih izdelkov na odlagališču komunalnih odpadkov in določitvi najvišjih cen njihovega odlaganja je prenehala veljati z dnem uveljavitve Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih 30. 7. 2011. Ali je Vlada v skladu z določbo 8. člena ZKC omenjeni ukrep po preteku enega leta na podlagi predhodne analize stanja obnovila, v postopku ni bilo ugotovljeno, od odgovora na navedeno vprašanje pa je odvisno, ali obstoja pravna podlaga za naložitev ukrepov tožeči stranki, kot je storjeno z izpodbijano odločbo.
Določbe 3. člena zgoraj navedene Uredbe ni mogoče razumeti tako, da bi v ceni, ki je določena kot najvišja za omenjeno storitev (prevzem azbestnocementnih gradbenih izdelkov), morala biti vključena tudi okoljska dajatev ter bi tako cena omenjene storitve dejansko predstavljala s to Uredbo določeno najvišjo ceno, zmanjšano za okoljsko dajatev. Uredba, ki določa najvišjo ceno, je bila namreč sprejeta leta 2006, Uredba o okoljski dajatvi pa leta 2010, kar pomeni, da Uredba iz leta 2006 v ceni, ki jo je določila kot najvišjo, ni mogla zajeti kasneje določene okoljske dajatve.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali njegovi pravni koristi, zato ne gre za upravni akt, kot ga za vodenje upravnega spora zahteva 2. člen ZUS-1. O tožnikovi obveznosti, da odstrani nelegalno zgrajene objekte, je bilo namreč odločeno že z izvršilnim naslovom, to je z inšpekcijsko odločbo, s sklepom o dovolitvi izvršbe pa se tožniku naložena obveznost le prisilno izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, se je ne spreminja ali na drug način posega v njegove pravice ali pravne koristi.
davčna izvršba - izterjava iz premoženja ožjih družinskih članov - ožji družinski član - zakonec - poroštvo
Če davka ni bilo mogoče izterjati iz premoženja dolžnika, se izterja iz premoženja ožjih družinskih članov, ki so to premoženje neodplačno oziroma po nižji ceni od tržne dobili od dolžnika v letu oziroma po letu, v katerem je davčna obveznost nastala, do vrednosti tako pridobljenega premoženja.
Davčni organ je z izpodbijanim sklepom tožniku zaradi zavarovanja izpolnitve davčne obveznosti prepovedal razpolaganje z osebnim vozilom. Odločitev je v zadostni meri obrazložena, saj so navedene vse ključne ugotovitve glede verjetnega obstoja davčne obveznosti, kot tudi okoliščine, ki utemeljujejo pričakovanje, da bo njena izpolnitev onemogočena ali precej otežena.
ZJU 79, 79/1, 79/3, 84. ZDR člen 73. ZUTD člen 190.
imenovanje v naziv - prevzeti delavec - pogoji za zasedbo delovnega mesta - izpolnjevanje pogojev
Tožnik dejstvu, da bi bilo imenovanje v naziv tretje stopnje-podsekretar v nasprotju z izvrševanjem javnih nalog vodenja in odločanja v upravnih postopkih na drugi stopnji ne oporeka, niti ne oporeka temu, da bi bilo imenovanje v sporni naziv v nasprotju z Uredbo o notranji organizaciji delovnih mest in nazivih javne uprave in pravosodnih organih in Kolektivno pogodbo. Ker sporna odločitev nadalje temelji tudi na ugotovitvi, da tožnik izpolnjuje tudi druge pogoje za zasedbo uradniškega delovnega mesta, torej so bile spoštovane zahteve iz 84. člen povezavi z 79. členom ZJU, je izpodbijana odločba izdana utemeljeno.
Upravno sodišče se do pravilnosti in zakonitosti sklenitve sporazuma, sklenjenega na temelju 73. člena ZDR, ne more opredeliti, prav tako predmet sodnega varstva v upravnem sporu ne morejo biti ugovori, ki se nanašajo na samo vsebino sporazuma oziroma zakonitost sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, ker je za presojo teh ugovorov pristojno Delovno in socialno sodišče, pa tudi sicer gre za vprašanja, ki niso predmet urejanja v izpodbijanem sklepu.
ZBPP člen 24, 24/5. Evropska konvencija za človekove pravice člen 3a, 34, 35.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne prane pomoči - postopek pred Evropskim sodiščem za človekove pravice
Tudi oseba, ki je pravni laik, mora razložiti, zakaj meni, da je v svojih ter v katerih pravicah prizadeta, ter da z „golo“ prošnjo za BPP izpolnjevanja pogojev po petem odstavku 24. člena ZBPP ne more izkazati. Navedba zgolj podatka o odločbi v zvezi z zadnjim uporabljenim pravnim sredstvom ter posredovanje sodnih odločb, ki so bile v zadevi izdane, namreč ne more biti podlaga za zaključek, da so pogoji za postopek pred ESČP izpolnjeni.
Neuspeh tožnika v pravdnem postopku, v zvezi s katerim je vložil prošnjo za BPP, (še) ne more biti razlog za vložitev pritožbe na ESČP, saj po 34. členu EKČP to sodišče lahko sprejme le pritožbo osebe, ki zatrjuje kršitev pravic po EKČP - in to že v postopku pred domačimi sodišči.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - kredit - stroški obresti in davka iz naslova najetega kredita
Obresti in davek iz naslova najetega kredita za potrebe matične družbe (nakup delnic A. d.d.), ki ni bil najet za namen opravljanja dejavnosti tožeče stranke, po 29. členu ZDDPO-2 ne morejo pomeniti davčno priznanega odhodka tožeče stranke.
DDV - upravni spor - predhodni preizkus tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V konkretni zadevi tožnik izpodbija odločbo prvostopenjskega organa, ki jo je odpravil drugostopenjski organ in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Postopek odločanja o zadevi še ni končan, saj o zadevi v ponovnem postopku še ni bilo odločeno, zaradi česar tožba zoper tak akt ni mogoča. Sodišče je zato tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, saj akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
ZDDPO-2 člen 11, 12, 12/3, 29. SRS standard 21. ZDDV-1 člen 63.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - stroški storitev - verodostojna knjigovodska listina - dokazovanje - DDV
Odločitev, da se tožniku davčno ne prizna odhodek po računu ameriške družbe G., je pravilna in skladna z zakonom. Navedeni račun ne zadosti zahtevam SRS. Iz njega sledi le, da se tožniku zaračunavajo stroški raziskave. Raziskava, ki se zaračunava, ni konkretno navedena. Račun se tudi ne sklicuje na pogodbo, na podlagi katere naj bi storitev bila opravljena. Račun torej identifikacije zaračunane storitve ne omogoča. Sodišče tako pritrjuje ugotovitvi, da je tožnik obravnavani poslovni dogodek knjižil na podlagi neverodostojnih knjigovodskih listin in da zatrjevanega poslovnega dogodka ni dokazal. V zvezi z navedbo tožnika o nelogičnosti zahteve po skladnosti računa tuje družbe s SRS, sodišče poudarja, da odločitev ne temelji zgolj na presoji formalne pravilnosti prejetega računa, temveč na presoji vseh listin, ki jih je v dokaz resničnosti, vsebine in obsega poslovnega dohodka predložil tožnik. Odločitev je zato v celoti utemeljena že v določbah tretjega odstavka 12. člena ZDDPO-2 in SRS 21.
Tožba je utemeljena v delu, ki se nanaša na račun družbe A. d.o.o. Davčni organ predložene listine presodi kot neverodostojne, ker tožnik ni dokazal, da je zaračunano storitev opravila družba A. d.o.o. Šele iz odgovora na pripombe izhaja, da je takšna presoja v bistvenem utemeljena z ugotovitvijo, da je družba D. na tožnika (v breme odhodkov) prenesla le dobiček, dosežen na podlagi pogodb, sklenjenih z ministrstvom. Zadostne dejanske podlage za takšen sklep sodišče v razlogih izpodbijane odločbe in vpogledani dokumentaciji ne najde. Davčni organ bi predloženi dopis ministrstva moral presojati v smislu proste presoje dokazov, ne pa ga zavrniti kot mnenje, ki ga pri odločanju ne zavezuje. Vsebina predloženega potrdila, ki po presoji sodišča zatrjevane poslovne dogodke vsaj verjetno izkazuje, bi ob dvomu o resničnosti njegove vsebine narekovala dodatne proizvode na ministrstvu in zaslišanje oseb, ki so sodelovale v poslovnih dogodkih.
ZDen člen 44, 44/1, 44/2, 44/3, 44/5, 85, 85/2, 88.
denacionalizacija - denacionalizacija podjetja - dopolnilna odločba - vrnitev nepremičnine v naravi - vrednost podržavljenega premoženja - neto aktiva podržavljenega podjetja - ugotavljanje vrednosti
Tožnik s svojimi izračuni ni uspel dokazati, da je razlika med vrednostjo neto aktive podržavljenega podjetja in vrednostjo že vrnjenega premoženja tolikšna, da ne bi bilo mogoče vrniti še parc. št. 1852/9, kot sta to odločila oba upravna organa. Ugotavljanje vrednosti neto aktive podržavljenega podjetja namreč ni mogoče zgolj z valorizacijo denarnega zneska neto aktive, kot je navedena v zapisniku, sestavljenem ob podržavljenju. Če v njem ugotovljena vrednost nepremičnin ni ustrezala njihovim realnim vrednostim ob podržavljenju, valorizacija te vrednosti ne pokaže realne sedanje vrednosti neto aktive podržavljenega podjetja.