kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20332
ZKP člen 258, 258/1, 258, 258/1. KZJ člen 12, 12/1, 12, 12/1.
izvedenstvo - dejansko stanje - prištevnost
Upoštevaje, da je bil obtoženec doslej že dvakrat obsojen zaradi kaznivih dejanj hude telesne poškodbe, torej zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, zaradi katerih je ponovno v kazenskem postopku, bi moralo sodišče prve stopnje angažirati izvedenca psihiatrične stroke, zlasti zato, ker so obtoženčeve intelektualne sposobnosti izrazito podpovprečne, kar je bilo ugotovljeno že v prejšnjem kazenskem postopku, ko je bila ugotovljena obtoženčeva bistveno zmanjšana prištevnost.
Zapuščinski sodnik mora z dediči ugotoviti, ali je bila izjava o odpovedi dediščini podana v zmoti, in če med njimi ni spora o dejstvih, ki dokazujejo zmoto, lahko izda sam sklep o razveljavitvi izjave in da možnost za novo dedno izjavo, če pa je med dediči spor o omenjenih dejstvih, prekine zapuščinski postopek in napoti stranko ali stranke na pravdo.
Izrek varnostnega ukrepa prepovedi vožnje motornega vozila "B" kategorije je povsem utemeljen in tudi izrečen za primerno dobo 2 let, upoštevaje pri tem zlasti močno vinjenost obdolženca in pa dejstvo, da je bil zaradi vožnje pod vplivom alkohola že večkrat kaznovan od sodnika za prekrške.
KZS člen 65, 65/1, 65, 65/1. KZJ člen 9, 9/1, 16, 16/1, 9, 9/1, 16, 16/1.
grdo ravnanje - silobran - dejanska zmota
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo. Zanesljivo je izključilo verjetnost, da je obdolženec odvračal istočasen protipraven napad zasebnega tožilca, ki naj bi grozil in tudi, da je bil obdolženec v dejanski zmoti glede tega grozečega napada.
Ravnanje sodišča, ki stranki ni vabilo na glavno obravnavo z opozorilom, da bo opravljen dokaz z zaslišanjem strank, zaslišalo pa je le došlo stranko in na njeno zaslišanje oprlo sodbo, pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka absolutne narave po 7. tč. drugega odst. 354. čl. ZPP.
umik zasebne tožbe - izostanek zasebnega tožilca z glavne obravnave
O glavni obravnavi je po 3. odst. 124. čl. ZKP potrebno obvestiti le pooblaščenca zasebnega tožilca, če ga le-ta ima. Izjema je le primer, ko hoče sodišče zasebnega tožilca zaslišati kot pričo.
Darilna pogodba, ki ni sklenjena v pismeni obliki, nima pravnega učinka. Če med pogodbenimi strankami ne pride do soglasja volj, gre za posel, ki ne obstoji.
izvršilni postopek - prodaja nepremičnine - sklep o domiku - izročitev nepremičnine - izselitev iz nepremičnine - rok
V skladu z določbo drugega odstavka 192. člena ZIZ sodišče v sklepu, s katerim nepremičnino izroči kupcu, tudi določi, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše. Zakon niti okvirno ne določa roka, v katerem se je dolžnik dolžan izseliti, tako da je določitev prepuščena sodišču. Pri tem mora sodišče upoštevati tako položaj kupca, kot položaj dolžnika in vse okoliščine primera.
Do odpravnine v smislu čl. 126/I SZ je prejšnji imetnik stanovanjske pravice upravičen le v primeru, če v roku 2 let od uveljavitve SZ prostovoljno izprazni stanovanje.
Če je telegram tožnikovega zastopnika s prošnjo za preložitev obravnave prispel na sodišče po začetku glavne obravnave, tožena stranka pa nanjo ni prišla, so izpolnjeni pogoji za (ponovno) mirovanje postopka.
Če je imetnik stanovanjske pravice pogoje za odkup stanovanja izpolnjeval na dan uveljavitve SZ, lastnik njegove zahteve sklenitev kupoprodajne pogodbe ne more zavrniti zato, ker je naknadno opustil uporabo stanovanja. V primeru, ko imetnik stanovanjske pravice svoji zahtevi za odkup stanovanja priloži pisno privolitev, naj se stanovanje proda njegovemu ožjemu družinskemu članu, ni potrebno, da bi družinski član tudi sam pri lastniku vložil zahtevo za odkup.
ZOR člen 18, 18/2, 170, 170/1, 192, 18, 18/2, 170, 170/1, 192.
odgovornost organizacij združenega dela nasproti tretjim
V predlogu za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve mora biti tudi izkazana objektivna nevarnost, da bo sicer uveljavitev nedenarne terjatve onemogočena ali precej otežena.
ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 154, 154/1, 170, 170/1.
odgovornost delodajalca - dokazno breme
Tožnica nosi dokazno breme, da je pri operaciji, ki so jo izvršili zdravniki tožene stranke, prišlo do zatrjevane poškodbe vene leve goleni in medenice. Tožena stranka pa mora v tem primeru dokazati, kot določa čl. 170/1 ZOR, da so zdravniki v danih okoliščinah ravnali tako, kot je bilo treba. Le tako se lahko razbremeni odškodninske odgovornosti.
Sestra zapustnice, ki je oskrbovanka v domu ostarelih občanov, oskrbovalnino pa plačuje deloma iz pokojnine, deloma pa iz socialne pomoči, ima potrebna sredstva za življenje. Zato nima pravice do nujnega deleža.
Pri odmeri izvedenčeve nagrade in stroškov mora sodišče upoštevati obseg in zahtevnost izvedeniškega mnenja, vendar le v tistem okviru, ki je bil izvedencu določen s sklepom o izvedeništvu. Če je izvedenec v svojem elaboratu presegel zadano nalogo in izvedenčevo mnenje v širšem obsegu, kot je bilo naloženo, ni potrebno za pravdo, izvedencu ni moč priznati nagrade za takšno delo.
Ni nov dokaz in obnovitveni razlog v smislu 9. tč. čl. 421 ZPP po pravnomočnosti sodbe pridobljeno mnenje drugega izvedenca o istih dejanskih okoliščinah.
Dejstvo, da je posamezno motitveno dejanje lahko istočasno tudi prekršek ali celo kaznivo dejanje, ni ovira za odločanje o zahtevku zaradi motenja posesti. Zato je sodišče stvarno pristojno za odločitev o zahtevku.
Če imetnik stanovanjske pravice neupravičeno odkloni podpis ponujene najemne pogodbe, potem njegova stanovanjska pravica preneha in od tedaj dalje uporablja stanovanje nezakonito. Določilo 141. čl. SZ, da stanovanjska pravica preneha šele z dnem sklenitve najemne pogodbe namreč ne more veljati za primere, ko imetnik neupravičeno odklanja podpis najemne pogodbe.