najemno razmerje - izpolnitev pogodbe - pisna oblika
Oblika, ki je z zakonom predpisana za neko pogodbo ali kakšen drug pravni posel, velja po določbi 90. člena ZOR tudi za pooblastilo za sklenitev te pogodbe oziroma za ta posel. Po določbi drugega odstavka 12. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih pa mora biti pogodba o najemu poslovnih prostorov sklenjena v pismeni obliki, pogodba, ki ni sklenjena v pismeni obliki, pa ni veljavna. Iz tega izhaja, da bi lahko tožeča stranka terjala izpolnitev obveznosti iz najemne pogodbe od toženca, ki se jo je zavezal izpolniti (plačevati najemnino) le nasproti najemodajalcem - lastnikom, samo na podlagi ustreznega pismenega pooblastila slednjih.
Predlog za odpravo nepravilnosti v smislu 47. čl. ZIP se lahko nanaša le na dejanja, ki jih opravi uradna oseba, ne pa na tista, ki jih opravi sodnik. V postopku po čl. 47. ZIP ni mogoče postavljati dajatvenih zahtevkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00337
ZPPSL člen 107, 107. ZPP (1977) člen 333, 333/3, 338, 338/3, 333, 333/3, 338, 338/3. ZOR člen 438, 438/1, 438/2, 440, 440/2, 438, 438/1, 438/2, 440, 440/2.
cesija - pobot v stečaju - pobot v pravdi
Okoliščina, da upnik (cedent) o odstopu ni poprej obvestil dolžnika (cessusa), nima za posledico pravne neveljavnosti odstopa (cesije).
Ima pa za posledico, da novi upnik (cesionar) ne more zahtevati plačila od dolžnika, če je dolžnik medtem plačal dolg cedentu, in da je cedent nasproti cesionarju odškodninsko odgovoren (če ni poskrbel, da je cessus bil obveščen o prenosu terjatve).
Cedent lahko prenese na cesionarja svojo terjatev nasproti cessusu brez privolitve cessusa, cessus pa zaradi tega enostranskega dejanja druge stranke ne more priti v slabši položaj in lahko zato uveljavlja proti cesionarju vse ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal tudi proti svojemu prvotnemu upniku, cedentu. Tako lahko uveljavlja tudi pobotni ugovor, razen v primeru iz 107. čl. ZPPSL (specialna določila ZPPSL imajo namreč prednost pred splošnimi določili ZOR).
Pobotni ugovor je samostojni ugovor (ugovor samostojne nasprotne pravice), ki ne dopušča obsodbe po zahtevku. Pobotni ugovor je materialni ugovor, saj se nanaša na utemeljenost tožbenega zahtevka (toženec namreč predlaga, da naj se tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne).
Pobotni ugovor obvezuje sodišče, da o njem razpravlja. To pomeni, da mora ugotoviti, ali nasprotna (v pobot uveljavljana) terjatev tožene stranke obstoji ali ne. Pri tem odločba o obstoju ali neobstoju terjatve, ki jo je toženec ugovarjal v pobot, postane pravnomočna.
Zato tožena stranka svoje nasprotne terjatve ne more več uveljavljati v drugem postopku med istima strankama.
Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo izven naroka, čeprav za to niso bili podani pogoji po 496. čl. ZPP. Med pravdnima strankama je bilo namreč dejansko stanje sporno, kar je razvidno iz obrazložitve sodbe, v kateri sodišče na podlagi ocene predložene dokumentacije ugotavlja, da med strankama ni obstojalo poslovno razmerje. Ker je sodišče ugotavljalo dejansko stanje (in v tem pogledu izvajalo dokaze), je le-to očitno bilo sporno. Sodišče bi zato moralo odločiti po opravljenem naroku in ne izven njega. Torej je s prekršitvijo načela ustnosti zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (po 9. točki 2. odst. 354. čl. ZPP).
ZPPSL člen 14, 127, 127/1, 14, 127, 127/1. ZPP (1977) člen 333, 333/2, 333, 333/2.
stečaj - prijava terjatve v stečajnem postopku
Sodišče prve stopnje je utemeljeno z uporabo določila 333/II ZPP v zvezi s členom 14 zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, zavrglo ponovno prijavo o isti terjatvi.
ZTLR člen 75, 75. ZIP člen 228, 228/1, 228, 228/1.
ponovno motenje posesti
V primeru ponovnega motenja posesti ima tožnik na podlagi že obstoječega izvršilnega naslova možnost predlagati direktno izvršbo na podlagi določbe 228. člena ZIP. To pomeni, da ob obstoječem izvršilnem naslovu nima pravne koristi, potrebne za vložitev tožbe z identičnim zahtevkom zaradi ponovnega motenja posesti in zato ne more izposlovati meritornega odločanja o tem zahtevku v pravdi.
ZPSS člen 28, 31. ZPPSL člen 116, 196. ZPP (1977) člen 112, 112/3.
stečajno pravo - izpodbijanje dolžnikovih pravdnih dejanj - rok za vložitev tožbe - začetek teka roka za vložitev tožbe - uporaba ZPPSL glede na časovno veljavnost
Za stečajne postopke, ki so bili začeti pred 1.1.1994 veljajo vsa materialnopravna in procesna določila ZPPSL 1989, razen procesne določbe glede sestave sodišča v skrajšanem stečajnem postopku.
Šestmesečni rok za vložitev izpodbojne tožbe iz člena 116 ZPPSL 1989 je vezan na začetek stečajnega postopka - torej na čas izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka.
V naročilnicah/pogodbi o prevozu z dne 30.7.1991 je kot plačnik prevozov navedena tožena stranka. Tako določbe 34. čl. Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu in 2. odst. 659. čl. in 1. odst. 670. čl. ZOR ne pridejo v poštev. Prejemnik se namreč s prevzemom pošiljke in podpisom voznega lista ne zaveže plačati prevoza, če je v voznem listu kot plačnik označena tretja oseba (ki torej ni ne pošiljatelj ne prejemnik).
prošnja za vrnitev v prejšnje stanje - pooblaščenec
Razlog, da pooblaščenec zasebnega tožilca ni prišel na glavno obravnavo, čeprav je bil v redu povabljen, ker je ob istem času bil navzoč na razglasitvi in obrazložitvi sodbe v neki drugi kazenski zadevi, ne predstavlja opravičenega vzroka, zaradi katerega ni mogel priti na glavno obravnavo in zato prošnja za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljena.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - položaj izročenega premoženja
Premoženje, ki so ga zapustnikovi potomci pridobili z izročilno pogodbo, ki so jo tudi vsi podpisali, se ne upošteva pri ugotavljanju vrednosti zapuščine. Zato ima zapustnikov sin pravico do nujnega dednega deleža na denacionaliziranem premoženju, ki ga je zapustnik z oporoko zapustil pritožnicama že po sklenitvi izročilne pogodbe. Ta se na denacionalizirano premoženje ni nanašala.
Po 20. čl. ZOR-a velja načelo, da predpisi, ki urejajo obligacijskopravna območja niso prisilne narave, zaradi česar lahko udeleženci uredijo svoja razmerja drugače, kot je določeno v tem zakonu, če iz njega ne izhaja prisilna pravnost norme. Pravdni stranki se lahko zato s pogodbo dogovorita za višjo obrestno mero zamudnih obresti, kot je določena z Zakonom o obrestni meri zamudnih obresti v primeru zamude po 1. odst. 277. čl. ZOR-a.
potrebni pravdni stroški - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi
Če tožnik vloži zoper istega toženca več tožb z zahtevki, ki bi jih bilo mogoče tudi združiti v eni tožbi, to še ni razlog, da se ji kot nepotrebni ne prisodijo vsi pravdni (in izvršilni) stroški, razen če je do vložitve več tožb namesto ene same prišlo z zlorabo procesnih pravic. V izreku o pravdnih stroških, s katerim stranki niso prisojeni vsi zahtevani stroški, je vsebovan tudi izrek o zavrnitvi višjih stroškov od zahtevanih.
Ugovor tožene stranke, da je sporno, ali je tožeča stranka lastnica v najem danih poslovnih prostorov, ni bil upoštevan. Tožena stranka ni trdila, da je ona lastnica spornih poslovnh prostorov.
Če dva delavca obrtne zadruge skupaj z njenimi številnimi kooperanti ustanovita družbo, ki opravlja enako dejavnost, kot kooperanti - cestni prevoz, potem ni vzročne zveze med njunim ravnanjem in škodo, ki je nastala obrtni zadrugi z zmanjšanjem provizij za organizacijo prevozov, zaradi česar odškodninski zahtevek zoper njiju ni utemeljen. Zahtevek za izbris dejavnosti cestnih prevozov in s tem povezanih dejavnosti pa glede na to, da kooperantom obrtne zadruge ni mogoče prepovedati, da se za opravljanje svoje dejavnosti organizirajo kako drugače, ni v skladu s 178.a členom ZPod.
lastna menica - pravočasnost protesta - zahtevek za izplačilo menice proti izdajatelju
Izdajatelj lastne menice odgovarja kot akceptant trasirane menice. Zaradi nepravočasnega protesta imetnik menice ne izgubi pravice do plačila zoper izdajatelja lastne menice.
Če se pogodbeni stranki dogovorita v pogodbi za drugačen odpovedni rok za izpraznitev poslovnega prostora, mora sodišče upoštevati določila pogodbe in ne ZPSPP.