ZOR člen 295, 295/2, 414, 414/1, 1007, 1007/2, 295, 295/2, 414, 414/1, 1007, 1007/2. ZM člen 31, 31/1, 31/2, 31, 31/1, 31/2.
menica - menično poroštvo
Sprejem bianko menice predstavlja pooblastilo poštenemu imetniku, da lahko pozneje izpolni odredbo za plačilo menice. Ko imetnik menice le-to izpolnil, ima menica vse meničnopravne učinke. Zato je menična zaveza avalista, dana na bianko menici, samostojna. Vendar pa lahko avalist ugovarja, da vsebina menice ni bila izpolnjena v skladu z vsebino osnovnih pogodb. Prav tako pa lahko kot posebna ugovora uveljavlja ugovora antidatiranja (v konkretnem primeru antižigosanja) avala in nepoštene pridobitve menice.
Če je sodišče prve stopnje o odločilnih dejstvih razpravljalo, vendar jih ni navedlo v obrazložitvi svoje odločbe, gre za pomanjkljivo obrazložitev, saj njena vsebina ne pojasnjuje odločitve, vsebovane v izreku.
Kljub temu da je po stečaju od dolžnika mogoče zahtevati samo del izpolnitve, ostane porok (avalist) zavezan za celotno izpolnitev.
Vendar pa porok (avalist) vseeno ni zavezan za toliko terjatve, kolikor je bila poplačana v stečajnem postopku.
Vsaka stranka ima pravico do odvetnika (prvi odst. 89. čl. ZPP) in če to stori, zaradi tega dejstva ni mogoče sklepati o dobrem gmotnem položaju takšne stranke.
presumpcija umika tožbe - nasprotje v izreku sodbe
Presumpcijo umika iz 499. čl. ZPP je sodišče uporabilo samo za procesne obresti, ne pa tudi za stroške iz sklepa o izvršbi - s tem pa sta si v nasprotju tudi prvi in četrti odstavek izreka.
postopek v sporih majhne vrednosti - odsotnost tožnika s prvega naroka za glavno obravnavo - presumpcija umika tožbe
Določba 1. odstavka 465 člena ZPP, po kateri se šteje, da je tožnik tožbo umaknil, če v sporu majhne vrednosti ni prišel na prvi narok za glavno obravnavo, je kogentnega značaja.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica
Zapuščinsko sodišče, ki prekine postopek zaradi spora o obsegu zapuščine, napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Pravica stranke, ki je zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine, glede katere obstaja spor o tem, ali spada v zapuščino, je verjetnejša.
Kadar tožeča stranka opirala svoj odškodninski zahtevek na 2-letno garancijo tožene stranke iz gradbene podgodbe, je pravna podlaga za plačilo odškodnine člen 504 ZOR in ne člen 618 istega zakona.
Odškodninska odgovornost iz garancije pa temelji na objektivni odgovornosti dajalca garancije.
Kadar o dejanski podlagi izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti, ker nima razlogov, je s tem storjena bistvena kršitev pravdnega postopka iz 354/2-13 člena ZPP.
Sodba zaradi izostanka se po določilu člena 353/2 ZPP ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato mora pritožbeno sodišče v skladu členu 367 ZPP pritožbo, ki uveljavlja le ta pritožbeni razlog, kot nedovoljeno zavreči.
nova dejstva v pritožbi v postopku v gospodarskih sporih
Po členu 496.a ZPP je mogoče v gospodarskih sporih v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze samo, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti v postopku na prvi stopnji.
ZD člen 28, 28/4, 110, 110/1, 28, 28/4, 110, 110/1.
izročilna pogodba - položaj izročenega premoženja - ugotovitev vrednosti zapuščine
Izročeni deli premoženja se štejejo po izročiteljevi smrti kot darila le v obsegu, v katerem je mogoče izročevalčeva razpolaganja šteti kot neodplačna, se pravi samo v razliki vrednosti izročenega premoženja in plačila v kakršnikoli obliki, ki ga dajo prevzemniki.
povrnitev negmotne škode - smrt ožjega družinskega člana - renta za izgubljeno preživljanje
Za duševne bolečine ob smrti bližnjega je bila pravnomočno prisojena odškodnina (1.sodba 24.8.1993): vdovi 700.000 SIT (9.971,59 DEM), mdl. otrokom po 500.000 SIT (7.122,56 DEM) in staršema po 350.000 SIT (4.985,79 DEM).
Pri izračunu odškodninske rente mld. otrokom se v nasprotju z določanjem preživnine ne upoštevajo dohodki in prispevki preživelega roditelja, ampak samo tiste prispevke, ki bi jih za mld. otroke iz svojega dohodka prispeval umrli roditelj, če bi še živel.
S tem, ko je sodišče ponovno odločalo o zahtevku, o katerem je že pravnomočno razsojeno, je podana kršitev določb pravdnega postopka iz 354/2-11 člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je sicer s spremembo plačilnega naloga kršilo določilo člena 451/IV ZPP, po katerem sodišče po ugovoru odloči, ali ostane plačilni nalog v veljavi, ali pa ga razveljavi. Opisano ravnanje pa ne predstavlja absolutne bistvene kršitve in tudi ne relativne kršitve.
Za tožečo stranko je naročnik cestnega prevoza v tujini - tožena stranka, ki je tudi sama dobila plačilo v tuji valuti. Zato je prvostopno sodišče pravilno uporabilo takrat veljavne predpise o plačilu cestnega prevoza v tujini v tuji valuti.