povrnitev negmotne škode - smrt ožjega družinskega člana - renta za izgubljeno preživljanje
Za duševne bolečine ob smrti bližnjega je bila pravnomočno prisojena odškodnina (1.sodba 24.8.1993): vdovi 700.000 SIT (9.971,59 DEM), mdl. otrokom po 500.000 SIT (7.122,56 DEM) in staršema po 350.000 SIT (4.985,79 DEM).
Pri izračunu odškodninske rente mld. otrokom se v nasprotju z določanjem preživnine ne upoštevajo dohodki in prispevki preživelega roditelja, ampak samo tiste prispevke, ki bi jih za mld. otroke iz svojega dohodka prispeval umrli roditelj, če bi še živel.
Če je bilo skupno delo in so bila sredstva zakoncev vlagana v posebno premoženje enega od zakoncev, ima drugi zakonec stvarnopravni zahtevek le v primeru, če so s temi vlaganji nastale v ekonomskem pogledu pomembne spremembe v stanju in vrednosti tega premoženja in gre za novo premoženje, nastalo v času trajanja zakonske zveze. Samo delo na kmetiji, ki je posebno premoženje enega od zakoncev, še ne daje drugemu zakoncu osnove za pridobitev lastninske pravice.
Ko pritožnica glede razdružitve skupnega premoženja predlaga, da se določena premičnina dodeli njej, predlagatelju pa ponuja kot kompenzacijo drugo premičnino v enaki vrednosti, strank ni treba napotiti na pravdo, čeprav zatrjujeta drugačne solastninske deleže na skupnem premoženju, ker višina le-teh za odločitev ni več pomembna.
ZTLR člen 15, 15/2, 15/3, 15/4, 15, 15/2, 15/3, 15/4. ZPP (1977) člen 201, 201. ZNP člen 112, 117, 112, 117. SZ člen 8, 8/2, 12, 12/3, 51, 8, 8/2, 12, 12/3, 51.
ureditev razmerij med solastniki - upravljanje večstanovanjskih hiš
Terasa nad poslovnim prostorom in vhodom v hišo predstavlja del strehe te hiše in torej skupni del večstanovanjske hiše. Enako kot drugi skupni prostori, deli, objekti in naprave v večstanovanjski hiši je v solastnini vseh lastnikov. Ti dajejo kot upravljalci skupnih prostorov, delov, objektov in naprav soglasje za adaptacijo.
Solastniki, ki niso dali soglasja za adaptacijo, imajo v nepravdnem postopku za izdajo sklepa, ki nadomešča soglasje solastnikov, status enotnih sospornikov in morajo biti vsi obseženi v predlogu.
Pri odločanju, ali naj se izreče sodni opomin, upošteva sodišče tudi število kaznivih dejanj, čeprav to samo po sebi ni ovira za izrek sodnega opomina, saj večje število storjenih kaznivih dejanj kaže na vztrajnost storilca.
V pravdi se na podlagi pravnomočnega sklepa, s katerim je bilo v nepravdnem postopku odločeno o načinu uporabe funkcionalnega zemljišča tako, da ga je sodišče fizično razdelilo, ne more odločiti, da so souporabniki tega zemljišča dolžni dopustiti geometrsko odmero, zamejičenje in mapno poočitbo take delitve.
Pogodbena kazen zaradi zamude zapade v plačilo šele z dnem izročitve kupljene stvari, ne pa takrat, ko pogodbena kazen doseže dogovorjeno maksimalno vrednost, čeprav zamuda še traja. Upnik mora ob izročitvi stvari izrecno zahtevati plačilo pogodbene kazni, ki tako lahko zapade šele z dnem izročitve stvari.
V primeru urejanja meje po zadnji mirni poseti je za dokazno oceno sodišča ali je taka meja dokazana, pomembno ali so dokazana dejstva, ki jih navajata o zadnji mirni posesti mejaša, na podlagi predloženih dokazov.
Za izpodbojnost kupoprodajne pogodbe ni odločilno, da je bila kasneje pogodbeniku delno odvzeta opravilna sposobnost, temveč vprašanje njegove poslovne sposobnosti v času sklepanja poogodbe.
V tožbi zaradi motenja posesti služnostne pravice poti je lahko aktivno legitimiran (poleg lastnika gospodujočega zemljišča) tudi posestnik gospodujočega zemljišča oz. služnostnih upravičenj, ne pa vsakdo, ki vozi po trasi služnostne poti.
V primeru urejanja meje po zadnji mirni posesti je za dokazno oceno sodišča ali je taka meja dokazana, pomembno ali so dokazana dejstva, ki jih navajata o zadnji mirni posesti mejaša, na podlagi predloženih dokazov.
Šteje se, da so podane spremenjene okoliščine, ki omogočajo novo določitev rente, če je prišlo do znatnega porasta cen in povečanja življenjskih stroškov v času od zadnje določitve odškodninske rente.
S tem, ko je tožena stranka v poravnavo svojega dolga izdala tožeči stranki naročilnico, izpolnjeno le glede zneska, ne pa tudi blaga, in zapisala na njej sebe kot plačnika, je prevzela v izplačilo tožničin dolg do višine navedenega zneska.
Če pogodbenika nista določila roka za vrnitev posojila in ga tudi ni mogoče določiti iz okoliščin, mora posojilojemalec vrniti posojilo po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev po zahtevi.
Vložitev tožbe zaradi motenja posesti nima vpliva na tek roka iz 1. odst. 58. člena ZTLR, če na podlagi pravnomočnega sklepa v motenjski zadevi ni bila predlagana izvršba v roku iz 444. člena ZPP.
Če vloži nepopolno pritožbo obdolženec, ki ima zagovornika, se takega obdolženca ne poziva k dopolnitvi pritožbe. Če se da razbrati, na katero sodbo se nanaša, se taka pritožba predloži višjemu sodišču.
pritožba - neobrazložena pritožba - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje
Če pritožnik ne navede razlogov, iz katerih izpodbija odločbo prvega sodišča, gre za neobrazloženo pritožbo, ki jo mora sodišče druge stopnje preizkusiti le v okviru določbe drugega odstavka 365. člena ZPP.
odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost
Če je škoda, povzročena tretjemu, posledica napačnega ravnanja kolesarke in voznika avtomobila, ravnanje obeh pa je v medsebojni vzročni zvezi, ni mogoče šteti, da sta delala neodvisno drug od drugega.