presumpcija umika tožbe - nasprotje v izreku sodbe
Presumpcijo umika iz 499. čl. ZPP je sodišče uporabilo samo za procesne obresti, ne pa tudi za stroške iz sklepa o izvršbi - s tem pa sta si v nasprotju tudi prvi in četrti odstavek izreka.
Če je bilo skupno delo in so bila sredstva zakoncev vlagana v posebno premoženje enega od zakoncev, ima drugi zakonec stvarnopravni zahtevek le v primeru, če so s temi vlaganji nastale v ekonomskem pogledu pomembne spremembe v stanju in vrednosti tega premoženja in gre za novo premoženje, nastalo v času trajanja zakonske zveze. Samo delo na kmetiji, ki je posebno premoženje enega od zakoncev, še ne daje drugemu zakoncu osnove za pridobitev lastninske pravice.
V pravdi se na podlagi pravnomočnega sklepa, s katerim je bilo v nepravdnem postopku odločeno o načinu uporabe funkcionalnega zemljišča tako, da ga je sodišče fizično razdelilo, ne more odločiti, da so souporabniki tega zemljišča dolžni dopustiti geometrsko odmero, zamejičenje in mapno poočitbo take delitve.
Ko pritožnica glede razdružitve skupnega premoženja predlaga, da se določena premičnina dodeli njej, predlagatelju pa ponuja kot kompenzacijo drugo premičnino v enaki vrednosti, strank ni treba napotiti na pravdo, čeprav zatrjujeta drugačne solastninske deleže na skupnem premoženju, ker višina le-teh za odločitev ni več pomembna.
Za izpodbojnost kupoprodajne pogodbe ni odločilno, da je bila kasneje pogodbeniku delno odvzeta opravilna sposobnost, temveč vprašanje njegove poslovne sposobnosti v času sklepanja poogodbe.
Pogodbena kazen zaradi zamude zapade v plačilo šele z dnem izročitve kupljene stvari, ne pa takrat, ko pogodbena kazen doseže dogovorjeno maksimalno vrednost, čeprav zamuda še traja. Upnik mora ob izročitvi stvari izrecno zahtevati plačilo pogodbene kazni, ki tako lahko zapade šele z dnem izročitve stvari.
V primeru urejanja meje po zadnji mirni poseti je za dokazno oceno sodišča ali je taka meja dokazana, pomembno ali so dokazana dejstva, ki jih navajata o zadnji mirni posesti mejaša, na podlagi predloženih dokazov.
ZTLR člen 15, 15/2, 15/3, 15/4, 15, 15/2, 15/3, 15/4. ZPP (1977) člen 201, 201. ZNP člen 112, 117, 112, 117. SZ člen 8, 8/2, 12, 12/3, 51, 8, 8/2, 12, 12/3, 51.
ureditev razmerij med solastniki - upravljanje večstanovanjskih hiš
Terasa nad poslovnim prostorom in vhodom v hišo predstavlja del strehe te hiše in torej skupni del večstanovanjske hiše. Enako kot drugi skupni prostori, deli, objekti in naprave v večstanovanjski hiši je v solastnini vseh lastnikov. Ti dajejo kot upravljalci skupnih prostorov, delov, objektov in naprav soglasje za adaptacijo.
Solastniki, ki niso dali soglasja za adaptacijo, imajo v nepravdnem postopku za izdajo sklepa, ki nadomešča soglasje solastnikov, status enotnih sospornikov in morajo biti vsi obseženi v predlogu.
V tožbi zaradi motenja posesti služnostne pravice poti je lahko aktivno legitimiran (poleg lastnika gospodujočega zemljišča) tudi posestnik gospodujočega zemljišča oz. služnostnih upravičenj, ne pa vsakdo, ki vozi po trasi služnostne poti.
V primeru urejanja meje po zadnji mirni posesti je za dokazno oceno sodišča ali je taka meja dokazana, pomembno ali so dokazana dejstva, ki jih navajata o zadnji mirni posesti mejaša, na podlagi predloženih dokazov.
Pri odločanju, ali naj se izreče sodni opomin, upošteva sodišče tudi število kaznivih dejanj, čeprav to samo po sebi ni ovira za izrek sodnega opomina, saj večje število storjenih kaznivih dejanj kaže na vztrajnost storilca.
Šteje se, da so podane spremenjene okoliščine, ki omogočajo novo določitev rente, če je prišlo do znatnega porasta cen in povečanja življenjskih stroškov v času od zadnje določitve odškodninske rente.
S tem, ko je tožena stranka v poravnavo svojega dolga izdala tožeči stranki naročilnico, izpolnjeno le glede zneska, ne pa tudi blaga, in zapisala na njej sebe kot plačnika, je prevzela v izplačilo tožničin dolg do višine navedenega zneska.
Če vloži nepopolno pritožbo obdolženec, ki ima zagovornika, se takega obdolženca ne poziva k dopolnitvi pritožbe. Če se da razbrati, na katero sodbo se nanaša, se taka pritožba predloži višjemu sodišču.
zamenjava stanovanj - vojaško stanovanje - izpodbojnost pogodbe
Pogodba o zamenjavi stanovanj iz stanovanjskega sklada v JLA, sklenjena po 25.6.1991, za katero je dalo soglasje poveljstvo garnizije, ni nična, marveč izpodbojna. Če pogodba ni bila izpodbita, vselitev v stanovanje, opravljena na podlagi takšne pogodbe, ni nezakonita.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20387
ZKP člen 147, 383, 147, 383. KZS člen 210, 210/1, 210, 210/1.
kriva izpovedba - oškodovanec - pravica do pritožbe
V kazenskem postopku je oškodovanec tisti, katerega osebna ali premoženjska pravica je bila s kaznivim dejanjem prizadejana. Čeprav je kaznivo dejanje krive ovadbe uvrščeno v skupino kaznivih dejanj zoper pravosodje, je lahko oškodovanec pri takem kaznivem dejanju tudi fizična oseba, če so s storjenim kaznivim dejanjem prizadejane ali bi lahko bile prizadejane kakšne njegove osebne ali premoženjske pravice. V obravnavani kazenski zadevi pa je sodišče druge stopnje z vpogledom v spise upravnega postopka ugotovilo, da pritožnica ne more biti oškodovanka, ker ni imela nikakršnih pravic do stanovanja, v zvezi s katerim naj bi obdolženka v nepravdnem postopku krivo izpovedovala. Zato je njeno pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
Sodišče je ugotovilo, da tožena stranka ni mogla izpolniti pogodbe zaradi okoliščin, za katere ne odgovarja, zato je zavrnilo tožbeni zahtevek za povrnitev škode, nastale zaradi neizpolnitve pogodbe.