presumpcija umika tožbe - nasprotje v izreku sodbe
Presumpcijo umika iz 499. čl. ZPP je sodišče uporabilo samo za procesne obresti, ne pa tudi za stroške iz sklepa o izvršbi - s tem pa sta si v nasprotju tudi prvi in četrti odstavek izreka.
Ko pritožnica glede razdružitve skupnega premoženja predlaga, da se določena premičnina dodeli njej, predlagatelju pa ponuja kot kompenzacijo drugo premičnino v enaki vrednosti, strank ni treba napotiti na pravdo, čeprav zatrjujeta drugačne solastninske deleže na skupnem premoženju, ker višina le-teh za odločitev ni več pomembna.
V tožbi zaradi motenja posesti služnostne pravice poti je lahko aktivno legitimiran (poleg lastnika gospodujočega zemljišča) tudi posestnik gospodujočega zemljišča oz. služnostnih upravičenj, ne pa vsakdo, ki vozi po trasi služnostne poti.
V primeru urejanja meje po zadnji mirni posesti je za dokazno oceno sodišča ali je taka meja dokazana, pomembno ali so dokazana dejstva, ki jih navajata o zadnji mirni posesti mejaša, na podlagi predloženih dokazov.
S tem, ko je tožena stranka v poravnavo svojega dolga izdala tožeči stranki naročilnico, izpolnjeno le glede zneska, ne pa tudi blaga, in zapisala na njej sebe kot plačnika, je prevzela v izplačilo tožničin dolg do višine navedenega zneska.
Šteje se, da so podane spremenjene okoliščine, ki omogočajo novo določitev rente, če je prišlo do znatnega porasta cen in povečanja življenjskih stroškov v času od zadnje določitve odškodninske rente.
ZTLR člen 15, 15/2, 15/3, 15/4, 15, 15/2, 15/3, 15/4. ZPP (1977) člen 201, 201. ZNP člen 112, 117, 112, 117. SZ člen 8, 8/2, 12, 12/3, 51, 8, 8/2, 12, 12/3, 51.
ureditev razmerij med solastniki - upravljanje večstanovanjskih hiš
Terasa nad poslovnim prostorom in vhodom v hišo predstavlja del strehe te hiše in torej skupni del večstanovanjske hiše. Enako kot drugi skupni prostori, deli, objekti in naprave v večstanovanjski hiši je v solastnini vseh lastnikov. Ti dajejo kot upravljalci skupnih prostorov, delov, objektov in naprav soglasje za adaptacijo.
Solastniki, ki niso dali soglasja za adaptacijo, imajo v nepravdnem postopku za izdajo sklepa, ki nadomešča soglasje solastnikov, status enotnih sospornikov in morajo biti vsi obseženi v predlogu.
V pravdi se na podlagi pravnomočnega sklepa, s katerim je bilo v nepravdnem postopku odločeno o načinu uporabe funkcionalnega zemljišča tako, da ga je sodišče fizično razdelilo, ne more odločiti, da so souporabniki tega zemljišča dolžni dopustiti geometrsko odmero, zamejičenje in mapno poočitbo take delitve.
Pri odločanju, ali naj se izreče sodni opomin, upošteva sodišče tudi število kaznivih dejanj, čeprav to samo po sebi ni ovira za izrek sodnega opomina, saj večje število storjenih kaznivih dejanj kaže na vztrajnost storilca.
Če je bilo skupno delo in so bila sredstva zakoncev vlagana v posebno premoženje enega od zakoncev, ima drugi zakonec stvarnopravni zahtevek le v primeru, če so s temi vlaganji nastale v ekonomskem pogledu pomembne spremembe v stanju in vrednosti tega premoženja in gre za novo premoženje, nastalo v času trajanja zakonske zveze. Samo delo na kmetiji, ki je posebno premoženje enega od zakoncev, še ne daje drugemu zakoncu osnove za pridobitev lastninske pravice.
V primeru urejanja meje po zadnji mirni poseti je za dokazno oceno sodišča ali je taka meja dokazana, pomembno ali so dokazana dejstva, ki jih navajata o zadnji mirni posesti mejaša, na podlagi predloženih dokazov.
Pogodbena kazen zaradi zamude zapade v plačilo šele z dnem izročitve kupljene stvari, ne pa takrat, ko pogodbena kazen doseže dogovorjeno maksimalno vrednost, čeprav zamuda še traja. Upnik mora ob izročitvi stvari izrecno zahtevati plačilo pogodbene kazni, ki tako lahko zapade šele z dnem izročitve stvari.
Za izpodbojnost kupoprodajne pogodbe ni odločilno, da je bila kasneje pogodbeniku delno odvzeta opravilna sposobnost, temveč vprašanje njegove poslovne sposobnosti v času sklepanja poogodbe.
Sodišče je ugotovilo, da tožena stranka ni mogla izpolniti pogodbe zaradi okoliščin, za katere ne odgovarja, zato je zavrnilo tožbeni zahtevek za povrnitev škode, nastale zaradi neizpolnitve pogodbe.
odškodninska odgovornost lastnika domače živali - vmesna sodba
Lastnik domače živali je odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo povzroči žival, če ne dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo. Pritožbeno sodišče lahko z vmesno dobo potrdi sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na podlago tožbenega zahtevka, če je to smotrno.
ZPP (1977) člen 221a, 354, 354/2-13, 221a, 354, 354/2-13. ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
povzročitev škode - dokazno breme
Manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po čl. 354/2 tč. 13 ZPP, če se sodišče v obsodilni sodbi glede obstoja škodnega dogodka in nedopustnosti ravnanja toženca (posek dreves na tožnikovi parceli), sklicuje samo na spis v kazenski zadevi, v kateri je bil toženec oproščen obtožbe kaznivega dejanja gozdne tatvine.
Sodišče odloči v pravdi o stroških po načelu končnega uspeha, ne pa po uspešnosti posameznih pravdnih dejanj, razen če ne gre za separatne stroške. Konferenca s stranko se odvetniku nagradi le, če gre za posebno opravilo, ki ni zajeto s kakšnim drugim opravilom (sestavo pravnega sredstva, udeležbo na naroku).
Oseba, ki uporablja stanovanje nezakonito, ga mora izprazniti, upravičena pa je do vselitve v prejšnje (ali drugo primerno stanovanje), na katerem zaradi neveljavne odločbe Komande garnizona Ljubljana ni izgubila stanovanjske pravice.