zamenjava stanovanj - vojaško stanovanje - izpodbojnost pogodbe
Pogodba o zamenjavi stanovanj iz stanovanjskega sklada v JLA, sklenjena po 25.6.1991, za katero je dalo soglasje poveljstvo garnizije, ni nična, marveč izpodbojna. Če pogodba ni bila izpodbita, vselitev v stanovanje, opravljena na podlagi takšne pogodbe, ni nezakonita.
Za presojo, kateri organ je pristojen odločati v denacionalizacijskem postopku, je pomembno, na podlagi katerega zakona, akta oziroma dejanja je prešlo premoženje v državno last, ne pa, na podlagi katerega akta je bilo premoženje vzeto upravičencu iz posesti.
Pravni posel, ki sta ga sklenila zakonca, pa ni bil overjen po sodniku, ni ničen, temveč izpodbojen. Namen predpisa, ki določi obliko sklenitve pravnega posla med zakoncema ni varstvo pravnih interesov, ampak varstvo zakoncev, glede na njun poseben položaj medsebojne odvisnosti.
ZPP (1977) člen 221a, 354, 354/2-13, 221a, 354, 354/2-13. ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
povzročitev škode - dokazno breme
Manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po čl. 354/2 tč. 13 ZPP, če se sodišče v obsodilni sodbi glede obstoja škodnega dogodka in nedopustnosti ravnanja toženca (posek dreves na tožnikovi parceli), sklicuje samo na spis v kazenski zadevi, v kateri je bil toženec oproščen obtožbe kaznivega dejanja gozdne tatvine.
ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru - ogrožanje varnosti - upravičen tožilec
Sodišče prve stopnje je nepravilno razložilo določbo čl. 56 KZS.
Izvršitveno dejanje tega kaznivega dejanja, da kdo "seže po nevarnem orodju ali po kakšnem drugem sredstvu, s katerim se lahko telo hudo poškoduje" ne obstoji takrat, ko storilec vzame v roko tako sredstvo, temveč takrat, ko z njim napravi gib, ki kaže, da ga bo tudi uporabil. Konkretna nevarnost kot posledica tega izvršitvenega dejanja pa je izražena takrat, ko se vsak čas lahko pričakuje nastanek kakršnekoli telesne poškodbe. V izreku obtožnega predloga opisano dejanje ima vse znake kaznivega dejanja po čl. 56 KZ RS in zato ni pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da gre le za kaznivo dejanje po čl. 64 KZ RS in da zato javni tožilec ni upravičeni tožilec.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20387
ZKP člen 147, 383, 147, 383. KZS člen 210, 210/1, 210, 210/1.
kriva izpovedba - oškodovanec - pravica do pritožbe
V kazenskem postopku je oškodovanec tisti, katerega osebna ali premoženjska pravica je bila s kaznivim dejanjem prizadejana. Čeprav je kaznivo dejanje krive ovadbe uvrščeno v skupino kaznivih dejanj zoper pravosodje, je lahko oškodovanec pri takem kaznivem dejanju tudi fizična oseba, če so s storjenim kaznivim dejanjem prizadejane ali bi lahko bile prizadejane kakšne njegove osebne ali premoženjske pravice. V obravnavani kazenski zadevi pa je sodišče druge stopnje z vpogledom v spise upravnega postopka ugotovilo, da pritožnica ne more biti oškodovanka, ker ni imela nikakršnih pravic do stanovanja, v zvezi s katerim naj bi obdolženka v nepravdnem postopku krivo izpovedovala. Zato je njeno pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost
Če je škoda, povzročena tretjemu, posledica napačnega ravnanja kolesarke in voznika avtomobila, ravnanje obeh pa je v medsebojni vzročni zvezi, ni mogoče šteti, da sta delala neodvisno drug od drugega.
Stranka, ki se je strinjala z mejo, ki jo je določil izvedenec geometer, ni dolžna trpeti stroškov izdelave novega izvedenskega mnenja, ki ga je predlagala nasprotna stranka, novi izvedenec pa je pokazal enako mejo kot prvi.
Za prisojo odškodninske rente je bistveno le to, kolikšen del dohodka je pokojni oče dajal svojemu otroku za njegove potrebe. Ni pomemben znesek, ki bi ustrezal otrokovim povprečnim potrebam.
Vložitev tožbe zaradi motenja posesti nima vpliva na tek roka iz 1. odst. 58. člena ZTLR, če na podlagi pravnomočnega sklepa v motenjski zadevi ni bila predlagana izvršba v roku iz 444. člena ZPP.
odškodninska odgovornost lastnika domače živali - vmesna sodba
Lastnik domače živali je odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo povzroči žival, če ne dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo. Pritožbeno sodišče lahko z vmesno dobo potrdi sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na podlago tožbenega zahtevka, če je to smotrno.
Sodišče je ugotovilo, da tožena stranka ni mogla izpolniti pogodbe zaradi okoliščin, za katere ne odgovarja, zato je zavrnilo tožbeni zahtevek za povrnitev škode, nastale zaradi neizpolnitve pogodbe.
denarna odškodnina - duševne bolečine - razžalitev časti in dobrega imena
Oškodovanec ima pravico zahtevati denarno odškodnino za pretrpele duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti tudi če ni predhodno zahteval objave popravka po 199. členu ZOR.
Oseba, ki uporablja stanovanje nezakonito, ga mora izprazniti, upravičena pa je do vselitve v prejšnje (ali drugo primerno stanovanje), na katerem zaradi neveljavne odločbe Komande garnizona Ljubljana ni izgubila stanovanjske pravice.
stečajni postopek - izločitvena pravica - upnik - prijava terjatve
Stečajni postopek dokončno uredi vsa pravna razmerja stečajnega dolžnika, ki je pravna oseba, saj ob zaključku postopka tak dolžnik preneha obstojati. V stečajnem postopku se zato ugotavljajo vse terjatve - ne samo tiste iz blagovnih razmerij. Izločitveni upniki, ki v stečajnem postopku zatrjujejo, da določen del premoženja ne spada v stečajno maso, ker je last izločitvenega upnika lahko tak zahtevek uveljavljajo samo s prijavo iz 121. člena ZPPSL, ne pa z vložitvijo tožbe. Ker v času, ko zoper toženo stranko teče stečajni postopek, ni dovoljena tožba z dajatvenim zahtevkom, tudi ni mogoče izdati začasne odredbe, ki bi zavarovala zahtevek iz take tožbe.