sodna pristojnost - agrarne skupnosti - denacionalizacija - odškodnina
Vprašanje sodne ali upravne pristojnosti je urejeno z določbami 9. člena ZPVAS, kjer je predpisana pristojnost upravnih organov, v kolikor se uveljavlja vračanje premoženjskih pravic v naravi, za primere, ko vrnitev ni mogoča, pa je določeno v že prej navedenem 10. členu istega zakona, da se uveljavlja odškodnina po splošnih odškodninskih predpisih, kar lahko pomeni le s tožbo pred rednim sodiščem.
ZPP (1977) člen 451, 451/4, 451, 451/4. ZIP člen 55, 55.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob upoštevanju določbe četrtega odstavka čl. 451 ZPP je treba v pravdnem postopku po opravljeni glavni obravnavi s sodbo odločiti, ali ostane sklep o izvršbi v delu, v katerem je bilo dolžniku, zdaj toženi stranki naloženo, da upniku zdaj tožeči stranki poravna vtoževano terjatev s pripadki in v odločitvi o izvršilnih stroških v celoti ali delno v veljavi ali se razveljavi.
Pri (mednarodnem) cestnem prevozu vstopi prejemnik blaga v prevozno pogodbo, zato pošiljatelj ni aktivno legitimiran za tožbeni zahtevek na odškodnino za škodo zaradi poškodbe pošiljke.
ZTLR člen 70, 75, 70, 75. Zakon o vodah (ZV) člen 2, 53, 2, 53, 2, 53.
motenje posesti - podtalna voda - javno dobro
Za motenje posesti vodnjaka bi šlo le v primeru, ko bi bilo motilno dejanje storjeno neposredno na vodnjaku (npr. neupravičeno zajemanje vode iz vodnjaka, zastrupitev vode, itd.). Če pa tožnik trdi, da je toženec na svoji parceli izkopal jamo, kar naj bi imelo za posledico, da je voda v tožnikovem vodnjaku presahnila, pa pomeni, da tožnik zatrjuje motenje posesti podtalnega vodnega vira. Po določbah Zakona o vodah (Ur. l. RS št. 38/81, 29/86 in 15/91) je podtalna voda dobrina splošnega pomena, na javnem dobru pa ni mogoče pridobiti stvarnih pravic in tudi ne posesti in posestnega varstva.
Četudi je v najemni pogodbi, ki je podlaga tožnikovi posesti, določeno, da ima v primeru odpovedi oziroma prenehanja najema najemodajalec (toženec) pravico zamenjati ključavnico na vratih poslovnih prostorov in na stroške najemnika uskladiščiti morebitne stvari najemnika, to toženca (najemodajalca) ne opravičuje do samopomoči.
Če je dolžnica dolžna plačati upnici relativno visok znesek odškodnine, upnica pa je tuja državljanka, je vložitev revizije upravičen razlog za odlog izvršbe. Z vložitvijo revizije je namreč izpolnjen pogoj za odlog izvršbe iz 1. tč. 1. odst. 63. čl. ZIP, zaradi morebitnega uveljavljanja terjatve v tujini (kolikor bi dolžnica z vloženo revizijo uspela), pa je izkazana tudi verjetnost, da bo dolžnica z izvršbo pretrpela znatnejšo škodo.
motenje posesti - ekonomski interes - pravni interes - vzpostavitev v prejšnje stanje
Dolžnost sodišča je da, kadar odloča o zahtevku za vzpostavitev prejšnjega stanja, oceni ekonomsko upravičenost zahtevka, in da vzpostavitve prejšnjega stanja ne odredi, če za to ni ekonomskega interesa tožnika, ekonomski interes toženca pa bi bil prizadet.
Prvostopno sodišče je popolnoma prezrlo trditev tožeče stranke, da je zaradi posega toženih strank nastala nevarnost, da bo njiva oziroma hrib pričel plaziti v dolino. Od tega je namreč tudi odvisno, kakšna škoda je nastala oziroma še grozi tožeči stranki, od tega pa zavisi tudi njen ekonomski in v posledici le-tega tudi pravni interes.