ZDen člen 60, 64, 60, 64. ZUP člen 260, 260/9, 260, 260/9. Navodilo za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo člen 11, 11.
obnova postopka - upravičenec - stranka v postopku - denacionalizacija
Do izteka roka za vložitev denacionalizacijskih zahtevkov je bila v imenu pravne prednice tožnika vložena le priglasitev pravic, ki pa je po podatkih iz spisa ni mogoče šteti za vlogo pravne prednice tožnika. Rok po 64. členu ZDen je materialni prekluzivni rok, kar pomeni, da zamuda roka pomeni izgubo pravice, to pa v obravnavanem primeru pomeni, da pravna prednica tožnika nima nobenih upravičenj iz tega zakona več in zato ne more imeti položaja stranke v upravnem postopku. Ob takem stanju stvari pa tudi tožnik nima verjetno izkazanega položaja stranke v denacionalizacijskem postopku, zato z obnovitvenim razlogom po 9. točki 260. člena ZUP ne more uspeti.
ZPPSL (1989) člen 130, 151, 151/3, 130, 151, 151/3. ZLPZ-1 člen 28, 19, 20, 24, 28, 19, 20, 24.
nenominirani kapital zavarovalnice - pridobitev delnic prodaja pravne osebe v stečaju - lastninsko preoblikovanje zavarovalnic
S prodajo stečajnega dolžnika kot pravne osebe ta subjekt kot pravna oseba ni prenehal obstajati. Ostane ista pravna oseba kot je bila pred začetkom stečajnega postopka. Očiščena je le obveznosti, nastalih do dneva izročitve te pravne osebe kupcu (3. odstavek 130. člena ZPPSL/89). Pri tej pravni osebi pride le do spremembe lastnika in do spremembe organizacijske oblike take pravne osebe zaradi spremembe lastništva.
Ker je dokazno breme na strani tožnic (137. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list SFRJ, št. 47/86), in ker slednji v ponovnem postopku nista predložili o domnevni nelojalnosti AA nasprotnih dokazov, je moral pristojni organ kot podlago za svojo odločitev vzeti domnevo o njeni nelojalnosti, s tem pa tudi ugotovitev, da se AA ni štela za državljanko FLRJ.
Lojalnost pravnih prednikov tožnika bi bila izkazana, če bi v upravnem postopku dokazano, da sta sodelovala v protifašistični koaliciji ali bi bila internirana zaradi verskih ali drugih razlogov. To so kriteriji, ki izhajajo iz 9. člena Zakona o denacionalizaciji.
kriteriji za oceno informacij o stanju v izvorni državi - zloraba procesnih pravic - postavitev izvedenca - izvorna država - azil
Odločitev o tem, ali je izvedensko mnenje v konkretnem sodnem postopku potrebno ali ne, je stvar argumentirane ocene sodišča na podlagi vseh razpoložljivih dejstev, ki so sodišču znana. Pri tem pa mora sodišče zlasti v azilnih zadevah paziti tudi, da dokazni predlog za postavitev izvedenca psihiatrične stroke ne pomeni zlorabe procesnih pravic v smislu izkoriščanja procesnih možnosti zgolj zaradi zavlačevanja in oteževanja postopka.
ZPD člen 6, 7, 6, 7. Pravilnik o uporabi zakona o prometnem davku člen 16, 36, 39, 16, 36, 39.
davek od prometa storitev - prometni davek
Ob ugotavljanju izpolnjevanja pogojev iz 6. in 7. člena ZPD za davčno oprostitev po določbi 3. odstavka 36. člena Pravilnika je po presoji sodišča treba upoštevati, da so z njo določeni pogoji za davčno oprostitev od proizvodnih storitev med domačimi pravnimi osebami, kot tudi tistih, ki se opravijo za tujca oziroma ki jih tujec opravi za domačega naročnika. Po navedeni določbi se proizvodna storitev šteje kot faza v reprodukciji in davek od nje ne plačuje, če so izpolnjeni pogoji iz 6. in 7. člena zakona. Pravilnik proizvodno storitev po navedenem obravnava enako kot reprodukcijski material. Pogoji iz 6. in 7. ZPD morajo torej biti izpolnjeni, kolikor gre za promet, ki je obdavčljiv po določbi 5. člena ZPD. V primeru storitve oplemenitenja, ki se opravi tujemu naročniku in na naročnikovem materialu, gre skladno z navedenim za storitev, ki je ob izkazanem izvozu oplemenitenega blaga davka prosta.
pravna podlaga za denacionalizacijo - denacionalizacija
Iz upravnih spisov nedvomno izhaja, da sporne parcele, obravnavane pod točko 1. izpodbijane odločbe, tudi niso bile nacionalizirane na kakšni drugi podlagi s kakšnim drugim aktom tedanjih oblasti, zato tudi po mnenju sodišča ne obstaja pravna podlaga za denacionalizacijo, kakor zatrjuje tožnica. Iz upravnih spisov pa izhaja tudi, da sporna parcela, obravnavana pod točko 2. izpodbijane odločbe, bivšim lastnikom s strani tedanjih oblasti ni bila odvzeta iz posesti, zato so bivši lastniki oziroma njihovi pravni nasledniki obdržali posest in pravico uporabe nad sporno parcelo. Iz tega razloga tudi v tem delu podlaga za denacionalizacijo ni podana. Takšne situacije namreč rešuje Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini.
Tožena stranka je s tem, ko je odpravila sklep, ki ga je tožnica izpodbijala s pritožbo, tožnici zagotovila, da bo v ponovljenem postopku lahko uveljavljala vse pravice, ki jih prijavljenim kandidatom v postopku izbire zagotavlja ZJU. Ker je predmet tega upravnega spora le presoja zakonitosti odločbe, s katero je bilo odločeno o tožničini pritožbi zoper sklep o neizbiri tožnice, za odločanje tudi niso pravno pomembna dejstva, ki se nanašajo na vloge ostalih kandidatov v izbirnem postopku.
ZUS člen 34, 34/1, 34/1-4, 34, 34/1, 34/1-4. ZDDV člen 40, 40/7.
DDV - odbitek vstopnega DDV - pravni interes
Ker iz določbe 7. odstavka 40. člena ZDDV ne izhaja jasno, da vsebuje materialni prekluzivni rok za uveljavljanje odbitka vstopnega DDV, po presoji sodišča tožeči stranki ni mogoče kratiti pravice, da uveljavlja odbitek vstopnega DDV tudi po izteku tega roka. Tožnik si svojega pravnega položaja v tem postopku ne more izboljšati, ker je bila prvostopna odločba glede obresti (na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-356/02-14 z dne 23. 9. 2004, Uradni list RS, št. 109/04) njemu v korist spremenjena.
Po presoji sodišča bi davčni organ prve stopnje moral preveriti v svoji dokumentaciji, ki jo je dolžan voditi po predpisih, ki se nanašajo na pisarniško poslovanje, ali je v zatrjevanem obdobju od tožnika prejel vlogo za vpis v register davčnih zavezancev za DDV ali ne.
Sama vsebina pogodb ali njihova verodostojnost v postopku ni bila sporna, vendar pa tožniku ni uspelo z verodostojnimi listinami (SRS 21 in 22) dokazati, da so ti stroški dejansko nastali.
Pri presoji izpolnitve pogojev vračila DDV po določbi 105. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV je potrebno upoštevati in presoditi predvsem vprašanje, ali je prodajalec kupcu DDV vrnil. Dokazilo, da je bil davek kupcu dejansko vrnjen, je blagajniški izdatek. Blagajniški izdatek, podpisan s strani kupca oziroma prejemnika, je tista izvirna knjigovodska listina, ki dokazuje izplačilo DDV kupcu iz 55. člena ZDDV.
ZPD člen 4, 5, 6, 6/1-1, 6/1-2, 7, 7/1-3, 7/3, 20, 20/3. CZ člen 89, 89/1. ZDavP člen 15.
prometni davek - pogoji za oprostitev - pogojna davčna oprostitev - proizvodna storitev - uvoz blaga za proizvodnjo za izvoz - pogodba o delu - komisijska pogodba - dokazno breme
Za izpolnjevanje pogojne davčne oprostitve morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih izrecno določajo
davčni predpisi. Sklicevanje na splošno znana dejstva iz sodnega registra ne more nadomestiti
vsebine pisne izjave oz. predmeta poslovanja, ki mora biti v izjavi izrecno navedeno (3. točka 1.
odstavka 7. člena ZPD).
V zvezi z vprašanjem, kdaj gre za proizvodno storitev, je treba pri obdavčitvi upoštevati določbe
ZPD in Pravilnika in ob ugotovitvi, na katerem materialu so opravljene. Storitve, ki so opravljene
na naročnikovem materialu, se štejejo za storitveno dejavnost (3. odstavek 20. člena ZPD). Po 36.
členu Pravilnika je proizvodna storitev tista, ki je opravljena na naročnikovem materialu in se ta
šteje za opravljanje storitvene dejavnosti (t.i. proizvodna storitev). Ker gre za predpise prisilne
narave, tožnik ne more z obligacijsko pravnimi razmerji spremeniti narave prometa mimo
obligatornih določb ZPD in Pravilnika.
Okoliščina, da sta subjekta tudi povezani osebi in da opravljata konsolidirane računovodske izkaze,
na obdavčitev z davkom na promet proizvodov nima vpliva. Predvsem zato, ker iz upravnih spisov
izhaja, da je tožnik uvožen repromaterial evidentiral v svojih poslovnih knjigah kot lastno zalogo
oz. porabo tega kot lastni strošek, da so bili proizvodi v celoti proizvedeni pri tožniku in da so bila
Ker iz določbe 7. odstavka 40. člena ZDDV ne izhaja jasno, da vsebuje materialni prekluzivni rok za uveljavljanje odbitka vstopnega DDV, po presoji sodišča tožeči stranki ni mogoče kratiti pravice, da uveljavlja odbitek vstopnega DDV tudi po izteku tega roka.
Po presoji sodišča izpodbijana odločba v ugoditvenem delu ne posega v pravice ali pravne koristi tožeče stranke, ki bi jih bilo potrebno zavarovati v tem upravnem sporu.
ZUS člen 34, 34/1, 34/1-4, 34, 34/1, 34/1-4. ZDDV člen 40, 40/7.
upravni spor - odbitek vstopnega DDV - DDV
Ker iz določbe 7. odstavka 40. člena ZDDV ne izhaja jasno, da vsebuje materialni prekluzivni rok za uveljavljanje odbitka vstopnega DDV, po presoji sodišča tožeči stranki ni mogoče kratiti pravice, da uveljavlja odbitek vstopnega DDV tudi po izteku tega roka. Po presoji sodišča izpodbijana odločba v ugoditvenem delu ne posega v pravice ali pravne koristi tožeče stranke, ki bi jih bilo potrebno zavarovati v tem upravnem sporu.
Pri oceni narave dela stečajnega upravitelja je treba upoštevati zlasti položaj stečajnega upravitelja v razmerju do stečajnega senata in do predsednika stečajnega senata. Pri presoji, ali gre za neodvisno ali odvisno opravljanje dejavnosti, je treba izhajati iz vsebine posameznih storitev oziroma poslov, ne glede na to, kakšna pogodba je sklenjena med naročnikom in izvajalcem.
Za ugotovitev, ali je bilo zemljišče oddano za gradnjo, ne zadostuje, da je predvideno za gradnjo s prostorskim aktom, temveč je potrebno ugotoviti, ali je bilo oddano za gradnjo znanemu investitorju.
Na podlagi 41. člena ZVPot podjetje, ki molče ali izrecno pogojuje nakup blaga ali opravljanje storitev z delnim ali celotnim predplačilom in dobavi blagi ali opravi storitev po prejemu predplačila, je dolžno potrošniku ob dobavi blaga ali izvedbi storitve obračunati in plačati obresti po obrestni meri, po kakršni se obrestujejo hranilne vloge, vezane na tri mesece. Določba 41. člena ZVPot je po vsebini norma, ki varuje potrošnika ko ekonomsko šibkejšega pogodbenega partnerja.
URS člen 157, 157. ZSS člen 44, 44. ZUS člen 1, 1. ZUP člen 274/2, 275, 277, 4, 274, 274/1, 274/2, 275, 277, 4, 274, 274/1.
izdaja odločbe po nadzorstveni pravici - sodniška služba - pravno sredstvo
Iz določb ZUP izhaja, da ni važno, kdaj je stranka vložila zahtevo za izdajo odločbe po nadzorstveni pravici, ampak je postavljen absolutni rok, do kdaj se taka odločba lahko izda.