ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/3. ZPIZ-1 člen 15. ZSDP člen 6.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - plačevanje prispevkov - brezposelnost - prispevki za socialno varnost
Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.
ZUS-1 člen 22, 92. ZDDV-1 člen 6, 52, 63, 63/1, 66, 76. ZDDPO-2 člen 29. ZDavP-2 člen 74, 74/4. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 168.
dovoljenost revizije - zloraba - dobava blaga - davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - pravica do odbitka vstopnega DDV - prodaja plovila
Prodaja plovil brez promocije ne bi bila mogoča ali pa bi bila bistveno otežena, zato imajo promocijski stroški neposredno in takojšnjo povezavo s celotno gospodarsko dejavnostjo davčnega zavezanca. Dejavnosti promocije, če iz okoliščin konkretnega primera izhaja, da je ta dejansko namenjena omogočanju oziroma pospeševanju nadaljnje prodaje, tako ni mogoče šteti kot samostojno dejavnost v smislu 66. člena ZDDV-1, ampak kot dejavnost, ki jo zavezanec (prodajalec) izvaja kot del svoje gospodarske dejavnosti nadaljnje prodaje plovil.
Za obstoj zlorabe na davčnem področju po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2 morata biti podana tako objektivni kot subjektivni element. Za obstoj objektivnega elementa mora iz vseh objektivnih okoliščin izhajati, da čeprav so bili spoštovani vsi formalni pogoji, določeni v posameznem predpisu, ki ga pri sklepanju pravnih poslov uporabi davčni zavezanec, cilj, ki mu ta predpis sledi, ni bil dosežen. Za obstoj subjektivnega elementa pa mora iz vseh objektivnih okoliščin izhajati, da je bistven namen zadevnih transakcij pridobiti neupravičeno davčno ugodnost.
Pri ugotavljanju dobička se upoštevajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida davčnega zavezanca, pri čemer je treba upoštevati, da tudi dokazani obstoj določenega odhodka sam po sebi še ne pomeni, da je tak odhodek tudi davčno priznan. Tako je glede na omenjeno določbo prvega odstavka 29. člena ZDDPO-2 davčno nepriznan tisti odhodek, ki ni potreben za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu. Kdaj gre za tak odhodek, je stvar razlage navedene pravne norme v davčnem postopku skladno s splošnimi načeli davčnega prava ter z namenom obdavčevanja po ZDDPO-2.
ZUS-1 člen 64, 64/1-3, 65, 65/1, 65/1-1, 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 260, 260-9, 267, 267/1.
dovoljenost revizije - podelitev koncesij - obnova postopka - dovolitev obnove - spor polne jurisdikcije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča v sporu o dovolitvi obnove, za kar gre v obravnavani zadevi, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti.
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev, v reviziji konkretno ne izpostavi oziroma ga ne izpostavi na zahtevani način. Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja za dovoljenost revizije ne zadostuje. Natančno in konkretno izpostavljeno pomembno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v zadevi, pa je tudi predpogoj za presojo, ali gre za vprašanje, o katerem v sodni praksi sodišča prve stopnje ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.
Revidentka s svojimi navedbami ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve o dovolitvi obnove upravnega postopka. Glede na vsebino zadeve so namreč vse navedbe o finančnih vlaganjih nerelevantne.
ZUS-1 člen 36, 36/1-4. EZ-1 člen 473, 473/8. ZUreP-1 člen 100. ZUreP-1 člen 92/2.
razlastitev nepremičnine - služnost v javno korist - obstoj javne koristi - sklep o uvedbi postopka - omejitev lastninske pravice v javnem interesu - uvedba postopka - učinek sklepa - procesne predpostavke za dopustnost tožbe - gradnja daljnovoda
EZ-1 veže uvedbo postopka razlastitve oz. obremenitve nepremičnine s služnostjo v javno korist izključno na pogoj popolne zahteve za omejitev lastninske pravice, zato je treba opraviti le preverjanje formalne popolnosti vloge, ne pa ugotavljati njene vsebinske utemeljenosti glede obstoja javne koristi kot materialnopravnega pogoja za razlastitev. To tudi pomeni, da se v primeru omejitve lastninske pravice po EZ-1 pogoji za to ne ugotavljajo v dveh korakih kot po ZUreP-1, ampak vsi pogoji po uvedenem postopku, torej tudi obstoj javne koristi.
Sklepu iz osmega odstavka 473. člena EZ-1 ni mogoče pripisati več kot le procesni pomen z učinkom med strankami postopka in organom, saj se z njim ne odloča še o nobenem vsebinskem vidiku investitorjeve zahteve za omejitev lastninske pravice, s tem pa tudi ne o obstoječem lastninskem položaju. V takem primeru je treba za presojo dopustnosti tožbe zoper sklep o uvedbi postopka uporabiti določbo drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj EZ-1 ne določa, da je zoper ta sklep dopusten upravni spor.
Izrek sklepa o uvedbi postopka, izdanega na podlagi osmega odstavka 473. člena EZ-1, v katerem je že ugotovljen obstoj javne koristi, ta sklep izenačuje z odločbo iz 100. člena ZUreP-1. Sodišče bi zato moralo v tem delu vloženo tožbo obravnavati kot tožbo zoper upravni akt. Ob tem pa bi se postavilo nadaljnje vprašanje, to je, ali ima upravni organ v postopku omejitve lastninske pravice z ustanovitvijo služnosti v javno korist sploh pooblastilo za izdajanje tovrstnih ugotovitvenih aktov (vprašanje ničnosti).
Institut pravnih sredstev, med katere sodi tudi socialni spor o zakonitosti upravne odločbe tožene stranke, je v temelju namenjen preverjanju zakonitosti pravnih dejanj institucije nižje stopnje. V postopku preverjanja pravilnosti izpodbijanega pravnega akta - po naravi stvari - lahko pride tudi do ugotovitve določene nepravilnosti. Le v primeru težjih kršitev (npr. zloraba, samovolja itd.), ki očitno odstopajo od nekega pravnega standarda postopanja, je izkazan odškodninski element protipravnosti.
Če v roku sodna taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (drugi odstavek). ZST-1 določa, da o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena). Navedeno pomeni, da mora stranka vložiti predlog za taksno oprostitev v roku, v katerem je dolžna plačati sodno takso. Pravočasno vložen predlog ima za posledico, da sodišče po neuspešno pretečenem roku za plačilo ne sme šteti, da je stranka umaknila tožbo.
ZUS-1 člen 72, 83, 83/2. ZDavP-2 člen 5, 74, 74/3, 74/4. ZDoh-1 člen 30, 30/4. ZDavP-2 člen 5, 74, 74/3, 74/4.
dovoljena revizija - zloraba - obid zakona - davčno izogibanje - opcije - obrazložitev sodbe - davki - davek od dohodkov pravnih oseb - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - navidezen pravni posel - opcijski posli - opcijsko upravičenje
Posamezni pravni posel ne more biti hkrati opredeljen kot navidezen in kot pravni posel s katerim se neposredno doseže zaobid davčnih obveznosti.
Za obstoj zlorabe na davčnem področju morata biti podana tako objektivni kot subjektivni element. Za obstoj objektivnega elementa mora iz vseh objektivnih okoliščin izhajati, da čeprav so bili spoštovani vsi formalni pogoji, določeni v posameznem predpisu, ki ga pri sklepanju pravnih poslov uporabi davčni zavezanec, cilj, ki mu ta predpis sledi, ni bil dosežen. Za obstoj subjektivnega elementa pa mora iz vseh objektivnih okoliščin izhajati, da je bistven namen zadevnih transakcij pridobiti neupravičeno davčno ugodnost.
ZUS-1 člen 2, 4, 32, 32/2. ZDavP-2 člen 68a. ZUP člen 49, 51.
davki - subsidiarno sodno varstvo v upravnem sporu - zagotovljeno drugo sodno varstvo - procesne predpostavke za tožbo - prezgodaj vložena tožba - sodelovanje v postopku - zdravstvene težave - določitev skrbnika za poseben primer - obrnjeno dokazno breme v davčnem postopku - začasna odredba
Ker je pritožniku zagotovljeno drugo sodno varstvo v rednem upravnem sporu, saj se bo lahko (pa čeprav po zakonitem zastopniku, skrbniku za poseben primer ali začasnem zastopniku) pritožil in vložil tožbo zoper (morebitno) izdano odločbo v davčnem postopku, procesne predpostavke za odločanje o tožbi po 4. členu ZUS-1 niso izpolnjene.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 251, 251/3.
dovoljenost revizije - zasedba prostega uradniškega delovnega mesta - obvestilo o neizbiri - pomembno pravno vprašanje - vprašanje, ki se nanaša na upravni postopek - zelo hude posledice niso izkazane
Vrhovno sodišče v revizijskem postopku ne presoja pravilnosti postopka izdaje izpodbijanega upravnega akta (prvi odstavek 85. člena ZUS-1), zato vprašanje, ki se nanaša na pravilnost upravnega postopka ni vprašanje, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo dovolilo in jo vsebinsko obravnavalo.
Revidentka s svojimi splošnimi navedbami ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta.
ZUS-1 člen 17, 36, 36/1-3. ZUP člen 43, 229. ZGO-1 člen 90, 96, 103.
pritožba - uporabno dovoljenje - stranka v upravnem sporu - komisija za tehnični pregled - vročitev odločbe
Pritožnica v postopku izdaje izpodbijanega uporabnega dovoljenja ni bila stranka niti stranski udeleženec, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ob predhodnem preizkusu tožbo tožeče stranke zavrglo iz razloga po 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Komisija za tehnični pregled opravlja v postopku izdaje uporabnega dovoljenja strokovne naloge in s tem upravnemu organu, pristojnemu za vodenje postopka, predstavlja strokovnega pomočnika in ni stranka oziroma stranski udeleženec.
Tožeči stranki udeležbo v (upravnem) prevzemnem postopku izrecno preprečuje določba prvega odstavka 553. člena ZTFI. Z njo je jasno predpisano, da je ne glede na določbi prvega in drugega odstavka 541. člena ZTFI stranka v postopku izdaje dovoljenja za ponudbo za odkup delnic samo ponudnik, s čimer je izrecno izključena uporaba določb prvega in drugega odstavka 541. člena ZTFI ter uporaba splošne ureditve udeležbe po ZUP.
dovoljenost revizije - vodno dovoljenje za gojenje rib - zelo hude posledice niso izkazane - vrednostni kriterij - spor, v katerem pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zavrženje revizije
Revidentka v reviziji glede dovoljenosti revizije zatrjuje, da so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev revizije po drugem odstavku 83. člena ZUS-1.
Ker gre v obravnavani zadevi za zavrnitev zahtevka za pridobitev vodnega dovoljenja, to ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev, v reviziji konkretno ne izpostavi oziroma ga ne izpostavi na zahtevani način. Vrhovno sodišče pa je že večkrat poudarilo, da vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
Revidentka v reviziji tudi ne zatrjuje, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 42, 42/1, 43.
dovoljenost revizije - sofinanciranje iz javnih sredstev - pomembno pravno vprašanje - jasna zakonska določba - stranski udeleženec - pravna korist - zelo hude posledice niso izkazane
Odgovor na izpostavljeno vprašanje izhaja že iz besedila prvega, drugega in četrtega odstavka 43. člena ZUP in iz ustaljene sodne prakse. Stranski udeleženec v upravnem postopku svoje pravne koristi varuje tako, da opozarja na izpolnitev zakonskih pogojev za izdajo upravnega akta, ki se nanašajo na njegov pravni položaj in zaradi kršitve katerih bi bil ta lahko prizadet. To pomeni, da je materialni predpis tisti, ki določa, ali ima kdo kakšno pravno korist (interes) v upravni zadevi, o kateri se odloča v upravnem postopku. Osebne koristi vodij raziskovalnih projektov pa očitno ne temeljijo na materialnopravnih predpisih, ki so podlaga za odločanje v tej upravni zadevi, v kateri gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev prijaviteljevega programa (ki je stranka v postopku) za pridobitev sredstev na podlagi javnega poziva in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se nanj prijavili. Očitno je torej, da izvajalci prijavljenih programov (vključno z njihovimi vodji) z zatrjevanjem svojih osebnih materialnih koristi in možnostjo raziskovalnih dosežkov, ki naj bi jih omogočilo izvajanje konkretnega programa, na takšni pravni podlagi v tej upravni zadevi ne morejo uspešno izkaz(ov)ati obstoja svoje pravne koristi.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00001095
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZUP člen 260, 260-1, 260-3, 260-4.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - vrednostni spor - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - obnova denacionalizacijskega postopka
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča v sporu o dovolitvi obnove, za kar gre tudi v obravnavani zadevi, saj je tožena stranka zavrgla revidentov predlog za obnovo upravnega postopka (denacionalizacije), vložen iz razloga po 1., 3. in 4. točki 260. člena ZUP, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti. Denarna vrednost tudi ne izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Na drugačno odločitev s strani revidenta določena vrednost spornega predmeta ne more vplivati.
ZUS-1 člen 77. ZUP člen 7, 215. ZDavP-2 člen 2, 85.
vročanje odločbe upravnega organa druge stopnje - rok za tožbo - osebna vročitev - odprema odločbe - nerazumljiv pravni pouk - napačen pravni pouk - ugoditev pritožbi
Pravni pouk, v katerem je upravni organ druge stopnje navedel, da rok za vložitev tožbe začne teči po prejemu drugostopenjske odločbe ob pojasnilu, da se odločba šteje za vročeno v določenem roku od odpreme, katere datum je odtisnjen na vročilnici in dejstvu, da je bil na pošiljki izrecno naveden datum odpreme, pa sta tudi po presoji Vrhovnega sodišča pri pritožniku utemeljeno povzročila nejasnost glede trenutka nastopa vročitve kot okoliščine, od katere začne teči rok za vložitev tožbe v upravnem sporu.
V obravnavanih okoliščinah je zato za presojo pravočasnosti tožbe bistveno le, ali je stranka ravnala v okviru nejasnega (napačnega) pravnega pouka.
Ob ugotovitvi, da pri odločitvi o pravici do pokojnine za več kot 10 let niso bila upoštevana plačila za nadurno delo, sodišče drugače kot toženec zaključuje, da gre za očitno napačno ugotovljeno dejansko stanje, napačno izračunano pokojninsko osnovo in s tem za podlago za poseg v pravnomočno odločbo. Zato je odločitev, ki temelji na uporabi 183. člena ZPIZ-2, pravilna.
Šele na podlagi dokončne in izvršljive odločbe o odmeri starostne pokojnine z upoštevanjem plačil za delo preko polnega delovnega časa bo za toženca nastala obveznost izpolnitve. Zato do zamude v izpolnitvi ne more priti, dokler dajatev ne bo priznana z izvršljivim upravnim aktom ali sodno odločbo, pa čeprav so dajatve priznane za nazaj.
OBLIGACIJSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS4003115
OZ člen 28, 33, 33/5. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 228.
javni razpis - sklep o izbiri - pogodba o sofinanciranju - sklenitev pogodbe - soglasje volj - tožba za sklenitev pogodbe - pridobitev sredstev - povrnitev škode
Z uspehom na javnem razpisu prijavitelj še ne pridobi konkretne koristi (pridobitev sredstev iz naslova sofinanciranja), pač pa le možnost sklenitve pogodbe o sofinanciranju, ki šele daje ustrezen pravni naslov za pridobitev teh sredstev. Ker pri objavi javnega razpisa ne gre za enostransko izjavo volje v smislu določb civilnega prava, pač pa za izvajanje oblastne funkcije tožene stranke, sklep o izbiri ne more predstavljati izjave volje s pravno poslovnimi učinki. Sklep tako predstavlja šele vabilo izbranemu prijavitelju k sklenitvi pogodbe pod objavljenimi pogoji.
ZUS-1 člen 68, 83, 83/2-2, 89. ZUP člen 207, 279, 279/1-1. ZPDI člen 19b, 19b/2.
dovoljenost revizije - s sodbo zavrnjena tožba zoper nično odločbo - odločba o ugovoru kandidata zoper stroške pravniškega državnega izpita
Odločba o ugovoru zoper račun in obvestilo o dolžnosti plačila stroškov opravljanja pravniškega državnega izpita je nična iz razloga po 1. točki prvega odstavka 279. člena ZUP. Ker revident od sodišča ni bil upravičen zahtevati nadaljnje vsebinske presoje odločbe, sodišče prve stopnje pa te ne bi smelo opraviti, je v izpodbijani sodbi sprejeta razlaga drugega odstavka 19. b člena ZPDI za revidentov primer nebistvena, posledično pa tudi v reviziji postavljeno pravno vprašanje ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve.
ZUP člen 1, 2, 4, 66. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 85. URS člen 153, 153/4. ZJF člen 106i, 106i/2-7. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 (2007) člen 11, 11/1, 11/6. Uredba o dodeljevanju regionalnih spodbud (2009) člen 6, 6/7, 7, 7/6, 7/8, 7/9, 7/13.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - predpis - upravna zadeva - druga javnopravna stvar - smiselna in subsidiarna uporaba ZUP - skenirana vloga v elektronski obliki - CD ali DVD - USB ključek - formalna popolnost vloge - časovna lista formalno popolnih vlog - dokumenti
Odločanje o revidentkini vlogi za sofinanciranje iz javnih sredstev ne predstavlja upravne zadeve (2. člen ZUP), temveč drugo javnopravno stvar (4. člen ZUP), zato se pravna pravila ZUP uporabljajo subsidiarno in smiselno.
Poseben postopek, ki nadomesti smiselno uporabo ZUP, je lahko določen zgolj s predpisom, to je z zakonom ali na zakonu temelječim podzakonskim predpisom, ne pa tudi z javnim razpisom ali pozivom. Slednji namreč niso (niti podzakonski) predpisi.
Z Javnim pozivom določen pogoj za formalno popolno vlogo, da mora biti tiskani vlogi priložena skenirana celotna vloga v elektronski obliki na USB ključku, nima pravnega učinka.
ZUP člen 39, 39/2, 222, 222/1. ZUS-1 člen 2, 2/1, 4, 5, 5/2, 28, 28/2, 36, 36/1-4.
izločitev uradne osebe - zavrženje tožbe - dokončni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep, s katerim se postopek konča - inšpekcijski postopek - procesni akt - tožba zaradi molka organa
Sklep, s katerim je upravni organ zavrnil pritožnikovo zahtevo za izločitev uradne osebe, ne vsebuje odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti, oziroma tožnikovi pravni koristi. Je odločitev procesne narave, ki se nanaša na izvedbo inšpekcijskega postopka. Tak sklep zato ni dokončni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, niti ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan. Upravni spor zoper njega ni dopusten, tako tudi ne v primeru molka pritožbenega organa, kar pa ne pomeni, da pritožnik nima (ni imel) na voljo pravnega varstva.