tožnik v upravnem sporu - sprememba okoliščin v pritožbenem upravnem postopku - pravno nasledstvo
Ob presoji legitimacije za izpodbijanje akta na podlagi drugega odstavka 17. člena ZUS-1 v upravnem sporu ni ustrezno postavljati pogoja postavitve posebnega zahtevka s strani določene osebe v primeru, če je zakonska obveznost določenega ravnanja organa tožene stranke v razmerju do te osebe kot stranke izrecno zapovedana po uradni dolžnosti (drugi odstavek 50. člen ZUP).
Ni utemeljen revizijski očitek, da bi morala biti ugotovljena ničnost izpodbijane odločbe, ker naj bi bilo z njo odločeno o že razsojeni stvari, in sicer o priznanju pravice do nadomestila za invalidnost. Odločanje o že razsojeni stvari ni razlog za ničnost odločbe, kot to zmotno navaja tožnik. Lahko bi bil sicer razlog za odpravo ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici po 2. točki prvega odstavka 274. člen ZUP, vendar v obravnavanem primeru ne gre za tak primer.
V obravnavanem primeru tudi niso podani razlogi iz prvega odstavka 279. člena ZUP, zaradi katerih bi se odločba lahko izrekla za nično.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS4003054
ZPP člen 1, 18, 371, 371/2, 384, 384/4, 377. ZUP člen 2. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 18, 18/1, 18/4, 18/5, 18/6, 19, 19/1, 19/2, 19/6, 26, 26/2, 32, 40, 40/1, 52.
dopuščena revizija - sodna pristojnost - upravna pristojnost - koncesijska pogodba - komunalnimi odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - izvajanje lokalne javne službe - dovoljenost revizije - sklep v zvezi z zavrženjem predloga za izdajo začasne odredbe - postopek izvršbe in zavarovanja - zavrženje revizije
Odločanje o tem, da je družba za ravnanje z odpadno embalažo dolžna od izvajalca lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki prevzemati in odvažati odpadno embalažo, ni upravna stvar.
odmera davka - umik revizije - vrnitev v prejšnje stanje - pritožba - vročitev - povratnica
Morebitna nevročitev sodnega pisanja je napaka sodišča, ki stranki krši pravico do sodelovanja v postopku. Posledično je izostanek vročitve naloga za plačilo sodne takse lahko zgolj pritožbeni razlog. Ob uspehu pritožbe, vložene iz opisanega pritožbenega razloga, pa do zamude stranke sploh ne bi prišlo.
Zaslišanja prič kot dokaza za ugotavljanje pristnosti podpisa na javni listini na načelni ravni sicer ni mogoče opredeliti kot neprimernega, vendar to velja le v primeru zatrjevanih drugih ustreznih okoliščin, povezanih z organizacijo sprejemanja pošiljk v pisarni pritožnikovega pooblaščenca in o katerih bi priče lahko izpovedale.
ZUS-1 člen 96, 96/1-1, 96/1-2, 96/2. ZUP člen 260, 260-1, 260-2.
obnova postopka upravnega spora - nova dejstva in novi dokazi - ponarejena listina
Ker prvostopenjsko sodišče ni samo ugotavljalo dejanskega stanja in sodba temelji na dejanskem stanju, kot je bilo ugotovljeno v postopku izdaje sporne odločbe, za dovolitev obnove zaradi novih dejstev in dokazov ni izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 96. člena ZUS-1.
Ker sodišče ni izvajalo dokazov, se niti obnovitveni razlog iz 2. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 ne nanaša na sodni postopek ampak kvečjemu na postopek, ki ga je vodila toženka (obnovitveni razlog iz 2. točke 260. člena ZUP).
ZUP člen 101, 129. ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. Uredba Sveta (ES) 1698/2005 z dne 20. 9. 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 71.
O pravici in izplačilu sredstev na podlagi javnega razpisa se odloča v dvofaznem postopku, pri čemer odločba, s katero se odloči o odobritvi sredstev, ne pomeni tudi že pravice do njihovega izplačila, ne da bi se presojalo vsakokratne utemeljenosti zahtevka za izplačilo. Z zahtevkom za izplačilo sredstev se torej uveljavlja materialnopravno upravičenje, o katerem še ni bilo odločeno z odločbo o odobritvi sredstev.
Investitorju je šele s pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja gotovo znano, da lahko začne z gradnjo brez tveganja lastne odgovornosti. Upoštevaje 3. člen ZGO-1 je bila tožnica v obnovitvenem postopku vse do pravnomočne odprave gradbenega dovoljenja v negotovosti glede dovoljenosti gradnje. Tako v tem času tudi ni mogla vedeti, da z že začeto gradnjo ne bo smela nadaljevati in da bodo do takrat nastali izdatki v zvezi z (že izvedeno) gradnjo (stroški nakupa zemljišča, komunalnega prispevka, gradbenih, obrtniških in instalacijskih del...) predstavljali njeno škodo. V primeru uspeha s tožbo v upravnem sporu bi lahko izdano gradbeno dovoljenje ostalo v veljavi in tožnici zatrjevana škoda (morda) sploh ne bi nastala. Zato je tožnica za nastalo škodo dokončno izvedela šele v trenutku vročitve zavrnilne sodbe Upravnega sodišča.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 85. ZUP člen 89, 92.
dovoljenost revizije - kršitve ustavnih pravic - kršitve ZUP - pritožba - rok za vložitev pritožbe - vrnitev v prejšnje stanje - vročanje
Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZUP glede na 85. člen ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog, zato tudi izpostavljeni vprašanji ne moreta biti pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Do kršitve pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS ni prišlo. Revident namreč ni izkoristil niti instrumentov in pravnih sredstev, ki jih je imel na voljo, saj ni vložil predloga za vrnitev v prejšnje stanje skupaj s pritožbo, ampak šele skupaj s pritožbo zoper sklep o zavrženju pritožbe, torej prepozno.
Samo s pavšalnimi navedbami, da ima izpodbijana odločba zanj zelo hude posledice, revident ni omogočil preizkusa, ali so te posledice podane.
Odprava upravne odločbe učinkuje ex tunc, za nazaj. Prvi odstavek 281. člena ZUP določa, da če se odločbo odpravi ali izreče za nično, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Tožena stranka je zato imela pravno podlago, da je tožnici naložila vračilo javnih sredstev, ki jih je tožnica prejela na podlagi odpravljene odločbe.
ZUP člen 7, 7/2. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-3. ZSVarPre člen 31, 31/1, 31/1-3.
denarna socialna pomoč - višina denarne socialne pomoči - odločanje po prostem preudarku - diskrecija upravnega organa - zagotovljeno bivanje - presoja diskrecijske odločbe v socialnem sporu
Sodišče druge stopnje je v obravnavani zadevi brez upoštevanja omejenosti sodnega preizkus upravne odločbe z vsebovanim prostim preudarkom nezakonito vsebinsko poseglo v odločbo o dodeljeni denarni socialni pomoči. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je glede na okoliščine zadeve (skupno bivanje odrasle osebe s svojim staršem v garsonjeri, katerega najemnica je mati tožnika, sicer pa se stroški bivanja med njima delijo) tožena stranka zakonito uporabila prosti preudarek glede znižanja dodeljene denarne socialne pomoči.
Kršitve pravil upravnega postopka niso podlaga za revizijsko presojo in jih tudi revidentka zmotno kvalificira kot kršitve materialnega prava. Skladno z zakonom pa je mogoče revizijo vložiti in v njej uspeti samo zaradi kršitev materialnega prava in bistvenih pravil postopka pred sodiščem v upravnem sporu (83. in 85. člen ZUS-1). Že zato ob odsotnosti ugotovljenih kršitev materialnega prava, na katere Vrhovno sodišče pazi po tudi uradni dolžnosti, reviziji ni mogoče ugoditi.
O zahtevi za vračilo plačane denarne kazni kot posledice prisilnega sredstva v postopku upravne izvršbe tako ni mogoče odločiti s posamičnim aktom na podlagi ZUP, zato je sklep, ki pomeni po vsebini meritorno odločitev o samostojnem zahtevku stranke, ničen (1. točka prvega odstavka 279. člen ZUP).
ZUS-1 člen 83, 83. ZIN člen 5, 28. ZUP člen 135, 260.
sklep o ustavitvi postopka - obnova postopka - dovoljenost revizije
Zmotna presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta ni revizijski razlog v smislu določbe 85. člena ZUS-1, saj se v postopku revizije ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1.
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb, prav tako pa tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Zato navedeni sklep v skladu z zakonsko ureditvijo ne more dobiti učinka materialne dokončnosti in pravnomočnosti. Obnova kot izredno pravno sredstvo pa je že po svojem bistvu namenjena spremembi dokončno oziroma pravnomočno urejenih upravnopravnih razmerij, pri katerih pravic ali pravih interesov strank (oziroma javnega interesa) ni mogoče varovati v novem upravnem postopku oziroma v drugem sodnem postopku.
Ker je inšpektor s tem procesnim sklepom torej ustavil inšpekcijski upravni postopek, ker je ocenil, da ni javnega interesa za njegovo vodenje oziroma nadaljevanje, s tem aktom ni bilo odločeno o zahtevi (ali interesu) stranke ali stranskega udeleženca. Zato tudi revident kot pobudnik inšpekcijskega postopka oziroma morebitni stranski udeleženec z odločitvijo inšpektorja o ustavitvi postopka ne more biti prizadet v svojem pravnem položaju.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/3. Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno Republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 19, 19/1, 19/3.
dovoljenost revizije – davki – akontacija dohodnine - pomembno pravno vprašanje - jezikovna razlaga - storitve, opravljene za državo – storitve, opravljene v zvezi s posli države pogodbenice
Prvi odstavek 19. člena Sporazuma med Republiko Slovenijo in Zvezno Republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja (Sporazum) določa izključno pristojnost posamezne države za obdavčitev posebne vrste dohodkov, tistih, ki jih posameznik prejme za opravljanje storitev za državo pogodbenico. Tretji odstavek 19. člena Sporazuma pa določa, da se za prejemke in pokojnine za storitve, opravljene v zvezi s posli države pogodbenice, zvezne dežele, politične enote ali lokalne oblasti te države ali drugega pravnega subjekta po javnem pravu te države uporabljajo določbe 15. do 18. člena Sporazuma. Torej omejuje izjemo od sistema davčnih kreditov, ki jo vzpostavlja prvi odstavek istega člena.
Z jezikovno razlago prvega odstavka 19. člena Sporazuma je tako mogoče ugotoviti, da predmetna določba ureja zgolj dohodke od opravljenih storitev za državo pogodbenico.
ZDavP-2 člen 131. ZVOP-1 člen 30, 34. ZUP člen 2, 82.
vpogled v spis - varstvo osebnih podatkov - davčna preiskava – predpostopkovna faza – ni upravna zadeva - dokumenti upravne zadeve – tožbeni zahtevek za varstvo osebnih podatkov
Po presoji Vrhovnega sodišča se postopek davčne preiskave časovno uvršča v t. i. „predpostopkovno fazo“, torej v čas pred uradnim - formalnim začetkom postopka davčnega inšpekcijskega nadzora, zato pritožnik nima prav, ko uveljavlja, da je davčna preiskava na podlagi 131. člena ZDavP-2 pomenila poseben davčni postopek.
V tej predpostopkovni fazi se tako (še) ni odločalo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih davčnega zavezanca s področja upravnega prava (upravna zadeva po 2. členu ZUP) in se torej tudi niso vzpostavili dokumenti upravne zadeve v smislu 82. člena ZUP, ki lahko nastanejo šele po začetku upravnega postopka.
Posledično izpodbijani sklep po vsebini ne pomeni odločitve na podlagi 82. člena ZUP, saj se z njim ni odločilo o njegovi pravici do vpogleda v dokumente upravne zadeve (vpogleda v spis).
Pritožnik utemeljeno navaja, da je s tožbo uveljavljal tudi svoje pravice na podlagi 30. člena in drugih ZVOP-1. Iz tožbenega predloga in utemeljitve tožbe izhaja, da je postavil tudi temu skladen tožbeni zahtevek.
postopek pred Uradom za varstvo konkurence - preiskava pri tretji osebi - dokaz - nezakonito pridobljen dokaz - elektronsko sporočilo - postopke sodnega varstva - izvedba glavne obravnave - izvedba dokazov
Če se računalnik nahaja v prostorih preiskovane osebe, je dokumentacija, shranjena na njem, predmet preiskave v skladu s sklepom, ki ga je izdal Urad, in za njen pregled ni potrebna sodna odredba. Ne gre namreč za preiskavo pri tretji osebi zgolj zato, ker je določeno elektronsko sporočilo, preden je bilo fizično shranjeno na lokalni računalnik, izviralo iz strežnika v lasti ali najemu tretje osebe. Niti ni pomembno, ali se tako sporočilo (poleg tega, da je fizično shranjeno na določenem računalniku) še vedno nahaja tudi na strežniku (od koder se lahko, na primer, prenese tudi na druge elektronske naprave). Vsa sporočila, shranjena na lokalnem računalniku, so zaobsežena s sklepom Urada o preiskavi, če iz njihove vsebine izhaja, da gre za poslovno komunikacijo, ne glede na to, na kateri elektronski naslov so bila prejeta.
Tožnica je že v postopku pred Uradom predlagala zaslišanje več prič (pri čemer Urad zaslišanja ni opravil), zato njeni dokazni predlogi niso prepozni. Vendar pa to še ne pomeni, da mora sodišče predlagane dokaze v vsakem primeru tudi izvesti. To ni potrebno v primeru, kadar gre za dokazovanje nespornih dejstev ali pravno nerelevantnih dejstev, kot tudi v primeru, ko gre za nesubstancirane, neprimerne ali nepotrebne dokazne predloge (to je, kadar je določeno dejstvo po presoji, ki izključuje razumen dvom, dokazano že na podlagi drugih dokazov). Kadar sodišče ne izvaja dokazov, mu tudi ni treba izvesti glavne obravnave.
varstvo konkurence - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - sklep o preiskavi - pravica do sodnega varstva - izločitev uradne osebe - odklonitveni razlogi - videz nepristranskosti - dvojna vloga odločevalca
Namen instituta izločitve predstojnika oziroma pooblaščene uradne osebe je zagotovitev (subjektivno in objektivno) nepristranskega odločanja in opravljanja posameznih dejanj v postopku. Pri ugotavljanju obstoja nepristranskosti sta odločilna tako subjektivni kriterij (osebno prepričanje uradne osebe, ki odloča v konkretnem primeru), kot tudi objektivni kriterij (izključenost vsakega upravičenega dvoma v nepristranskost odločevalca v smislu zagotavljanja t. i. videza nepristranskosti odločanja).
V skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice t. i. „dvojna vloga“ odločevalca (ki v postopku, upoštevaje časovni in vsebinski vidik zadeve, nastopa tako v vlogi odločevalca kot tudi pooblaščenca stranke) lahko vpliva na nepristranskost odločanja oziroma lahko prizadane videz nepristranskosti odločanja.
V obravnavani zadevi je bila s seznamoma ugotovljena višina davčnega dolga, drug davčni dolžnik, kot je bil naveden v posameznih izvršilnih naslovih, davčni dolg pa mu je bil z zamudnimi obrestmi naložen v plačilo. Po mnenju Vrhovnega sodišča se je s tem (prvič) odločilo o revidentovi obveznosti, davčnem dolgu, ki je po posameznih izvršilnih naslovih sicer dolg A. s. p. S tem za revidenta seznam ne pomeni le zbir njegovih, že izdanih izvršilnih naslovov, ampak predstavlja upravni akt in upravno odločbo, s katerim mu je v plačilo naložen davčni dolg.
Revizija je samostojno, izredno pravno sredstvo, kar stranki nalaga, da jo obrazloži tako, da konkretizira v njej predstavljene argumente in s tem Vrhovnemu sodišču omogoči opredelitev do izraženih stališč. Zato ne more zahtevati, da bo Vrhovno sodišče to storilo namesto nje in v tožbi samo poiskalo navedbe, na katere sodišče prve stopnje ni odgovorilo in določilo sporna vprašanja, jih opredelilo kot relevantna in nato o njih še odločilo.
Navidezni pravni posel (oziroma pogodba)je posel, ki sta ga stranki sklenili, ne da bi imeli resen namen prevzeti obveznosti in pridobiti pravice, ki so vsebina tega posla. Stranki želita le v zunanjem svetu prikazati, da je med njima sklenjen takšen pravni posel, v njunem medsebojnem odnosu pa njegovega učinka ne želita. Veljal naj bi le v očeh drugih, ne pa tudi zanje same. Takšnemu pravnemu poslu manjka poslovna podlaga (kavza) že na njeni najsplošnejši ravni, saj stranki ne prevzameta zaveze opraviti izpolnitveno ravnanje, ki je predmet pravnega posla. S tem odpade tudi izpolnitveni interes strank, ker na izpolnitev nasprotne obveznosti sopogodbenika ne morata računati, saj te nobena stranka ni prevzela.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2. ZUP člen 42, 43, 142, 143, 229, 229/2, 235. URS člen 22, 23. ZPP člen 70, 70-6.
pritožba - procesne predpostavke za vložitev tožbe - položaj strank v upravnem postopku - posvojitev otrok - izločitev sodnika - odklonitveni razlog - kazenska ovadba kot okoliščina, ki zbuja dvom o nepristranskosti sodnika - procesne predpostavke za začasno odredbo - odgovor na revizijo vložen po osebi brez izkazanega pravniškega državnega izpita
Kazenska ovadba sama po sebi ne predstavlja odločilne okoliščine, ki že sama po sebi vzbuja dvom o nepristranskosti sodnika, temveč je treba te okoliščine posebej ugotavljati oziroma preizkusiti.
V upravnem sporu je tožnik lahko samo oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta (prvi odstavek 17. člena ZUS-1). To pomeni, da mora biti za vložitev tožbe zoper dokončen upravni akt oseba stranka upravnega postopka tudi ob nastopu dokončnosti izdanega upravnega akta.