ZUS-1 člen 83, 83. ZIN člen 5, 28. ZUP člen 135, 260.
sklep o ustavitvi postopka - obnova postopka - dovoljenost revizije
Zmotna presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta ni revizijski razlog v smislu določbe 85. člena ZUS-1, saj se v postopku revizije ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1.
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb, prav tako pa tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Zato navedeni sklep v skladu z zakonsko ureditvijo ne more dobiti učinka materialne dokončnosti in pravnomočnosti. Obnova kot izredno pravno sredstvo pa je že po svojem bistvu namenjena spremembi dokončno oziroma pravnomočno urejenih upravnopravnih razmerij, pri katerih pravic ali pravih interesov strank (oziroma javnega interesa) ni mogoče varovati v novem upravnem postopku oziroma v drugem sodnem postopku.
Ker je inšpektor s tem procesnim sklepom torej ustavil inšpekcijski upravni postopek, ker je ocenil, da ni javnega interesa za njegovo vodenje oziroma nadaljevanje, s tem aktom ni bilo odločeno o zahtevi (ali interesu) stranke ali stranskega udeleženca. Zato tudi revident kot pobudnik inšpekcijskega postopka oziroma morebitni stranski udeleženec z odločitvijo inšpektorja o ustavitvi postopka ne more biti prizadet v svojem pravnem položaju.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/3. Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno Republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 19, 19/1, 19/3.
dovoljenost revizije – davki – akontacija dohodnine - pomembno pravno vprašanje - jezikovna razlaga - storitve, opravljene za državo – storitve, opravljene v zvezi s posli države pogodbenice
Prvi odstavek 19. člena Sporazuma med Republiko Slovenijo in Zvezno Republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja (Sporazum) določa izključno pristojnost posamezne države za obdavčitev posebne vrste dohodkov, tistih, ki jih posameznik prejme za opravljanje storitev za državo pogodbenico. Tretji odstavek 19. člena Sporazuma pa določa, da se za prejemke in pokojnine za storitve, opravljene v zvezi s posli države pogodbenice, zvezne dežele, politične enote ali lokalne oblasti te države ali drugega pravnega subjekta po javnem pravu te države uporabljajo določbe 15. do 18. člena Sporazuma. Torej omejuje izjemo od sistema davčnih kreditov, ki jo vzpostavlja prvi odstavek istega člena.
Z jezikovno razlago prvega odstavka 19. člena Sporazuma je tako mogoče ugotoviti, da predmetna določba ureja zgolj dohodke od opravljenih storitev za državo pogodbenico.
ZDavP-2 člen 131. ZVOP-1 člen 30, 34. ZUP člen 2, 82.
vpogled v spis - varstvo osebnih podatkov - davčna preiskava – predpostopkovna faza – ni upravna zadeva - dokumenti upravne zadeve – tožbeni zahtevek za varstvo osebnih podatkov
Po presoji Vrhovnega sodišča se postopek davčne preiskave časovno uvršča v t. i. „predpostopkovno fazo“, torej v čas pred uradnim - formalnim začetkom postopka davčnega inšpekcijskega nadzora, zato pritožnik nima prav, ko uveljavlja, da je davčna preiskava na podlagi 131. člena ZDavP-2 pomenila poseben davčni postopek.
V tej predpostopkovni fazi se tako (še) ni odločalo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih davčnega zavezanca s področja upravnega prava (upravna zadeva po 2. členu ZUP) in se torej tudi niso vzpostavili dokumenti upravne zadeve v smislu 82. člena ZUP, ki lahko nastanejo šele po začetku upravnega postopka.
Posledično izpodbijani sklep po vsebini ne pomeni odločitve na podlagi 82. člena ZUP, saj se z njim ni odločilo o njegovi pravici do vpogleda v dokumente upravne zadeve (vpogleda v spis).
Pritožnik utemeljeno navaja, da je s tožbo uveljavljal tudi svoje pravice na podlagi 30. člena in drugih ZVOP-1. Iz tožbenega predloga in utemeljitve tožbe izhaja, da je postavil tudi temu skladen tožbeni zahtevek.
postopek pred Uradom za varstvo konkurence - preiskava pri tretji osebi - dokaz - nezakonito pridobljen dokaz - elektronsko sporočilo - postopke sodnega varstva - izvedba glavne obravnave - izvedba dokazov
Če se računalnik nahaja v prostorih preiskovane osebe, je dokumentacija, shranjena na njem, predmet preiskave v skladu s sklepom, ki ga je izdal Urad, in za njen pregled ni potrebna sodna odredba. Ne gre namreč za preiskavo pri tretji osebi zgolj zato, ker je določeno elektronsko sporočilo, preden je bilo fizično shranjeno na lokalni računalnik, izviralo iz strežnika v lasti ali najemu tretje osebe. Niti ni pomembno, ali se tako sporočilo (poleg tega, da je fizično shranjeno na določenem računalniku) še vedno nahaja tudi na strežniku (od koder se lahko, na primer, prenese tudi na druge elektronske naprave). Vsa sporočila, shranjena na lokalnem računalniku, so zaobsežena s sklepom Urada o preiskavi, če iz njihove vsebine izhaja, da gre za poslovno komunikacijo, ne glede na to, na kateri elektronski naslov so bila prejeta.
Tožnica je že v postopku pred Uradom predlagala zaslišanje več prič (pri čemer Urad zaslišanja ni opravil), zato njeni dokazni predlogi niso prepozni. Vendar pa to še ne pomeni, da mora sodišče predlagane dokaze v vsakem primeru tudi izvesti. To ni potrebno v primeru, kadar gre za dokazovanje nespornih dejstev ali pravno nerelevantnih dejstev, kot tudi v primeru, ko gre za nesubstancirane, neprimerne ali nepotrebne dokazne predloge (to je, kadar je določeno dejstvo po presoji, ki izključuje razumen dvom, dokazano že na podlagi drugih dokazov). Kadar sodišče ne izvaja dokazov, mu tudi ni treba izvesti glavne obravnave.
varstvo konkurence - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - sklep o preiskavi - pravica do sodnega varstva - izločitev uradne osebe - odklonitveni razlogi - videz nepristranskosti - dvojna vloga odločevalca
Namen instituta izločitve predstojnika oziroma pooblaščene uradne osebe je zagotovitev (subjektivno in objektivno) nepristranskega odločanja in opravljanja posameznih dejanj v postopku. Pri ugotavljanju obstoja nepristranskosti sta odločilna tako subjektivni kriterij (osebno prepričanje uradne osebe, ki odloča v konkretnem primeru), kot tudi objektivni kriterij (izključenost vsakega upravičenega dvoma v nepristranskost odločevalca v smislu zagotavljanja t. i. videza nepristranskosti odločanja).
V skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice t. i. „dvojna vloga“ odločevalca (ki v postopku, upoštevaje časovni in vsebinski vidik zadeve, nastopa tako v vlogi odločevalca kot tudi pooblaščenca stranke) lahko vpliva na nepristranskost odločanja oziroma lahko prizadane videz nepristranskosti odločanja.
V obravnavani zadevi je bila s seznamoma ugotovljena višina davčnega dolga, drug davčni dolžnik, kot je bil naveden v posameznih izvršilnih naslovih, davčni dolg pa mu je bil z zamudnimi obrestmi naložen v plačilo. Po mnenju Vrhovnega sodišča se je s tem (prvič) odločilo o revidentovi obveznosti, davčnem dolgu, ki je po posameznih izvršilnih naslovih sicer dolg A. s. p. S tem za revidenta seznam ne pomeni le zbir njegovih, že izdanih izvršilnih naslovov, ampak predstavlja upravni akt in upravno odločbo, s katerim mu je v plačilo naložen davčni dolg.
Revizija je samostojno, izredno pravno sredstvo, kar stranki nalaga, da jo obrazloži tako, da konkretizira v njej predstavljene argumente in s tem Vrhovnemu sodišču omogoči opredelitev do izraženih stališč. Zato ne more zahtevati, da bo Vrhovno sodišče to storilo namesto nje in v tožbi samo poiskalo navedbe, na katere sodišče prve stopnje ni odgovorilo in določilo sporna vprašanja, jih opredelilo kot relevantna in nato o njih še odločilo.
Navidezni pravni posel (oziroma pogodba)je posel, ki sta ga stranki sklenili, ne da bi imeli resen namen prevzeti obveznosti in pridobiti pravice, ki so vsebina tega posla. Stranki želita le v zunanjem svetu prikazati, da je med njima sklenjen takšen pravni posel, v njunem medsebojnem odnosu pa njegovega učinka ne želita. Veljal naj bi le v očeh drugih, ne pa tudi zanje same. Takšnemu pravnemu poslu manjka poslovna podlaga (kavza) že na njeni najsplošnejši ravni, saj stranki ne prevzameta zaveze opraviti izpolnitveno ravnanje, ki je predmet pravnega posla. S tem odpade tudi izpolnitveni interes strank, ker na izpolnitev nasprotne obveznosti sopogodbenika ne morata računati, saj te nobena stranka ni prevzela.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2. ZUP člen 42, 43, 142, 143, 229, 229/2, 235. URS člen 22, 23. ZPP člen 70, 70-6.
pritožba - procesne predpostavke za vložitev tožbe - položaj strank v upravnem postopku - posvojitev otrok - izločitev sodnika - odklonitveni razlog - kazenska ovadba kot okoliščina, ki zbuja dvom o nepristranskosti sodnika - procesne predpostavke za začasno odredbo - odgovor na revizijo vložen po osebi brez izkazanega pravniškega državnega izpita
Kazenska ovadba sama po sebi ne predstavlja odločilne okoliščine, ki že sama po sebi vzbuja dvom o nepristranskosti sodnika, temveč je treba te okoliščine posebej ugotavljati oziroma preizkusiti.
V upravnem sporu je tožnik lahko samo oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta (prvi odstavek 17. člena ZUS-1). To pomeni, da mora biti za vložitev tožbe zoper dokončen upravni akt oseba stranka upravnega postopka tudi ob nastopu dokončnosti izdanega upravnega akta.
ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-4, 37, 37/2, 68, 93, 93/1. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-4.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - vodenje pritožbenega postopka na podlagi nepodpisanega elektronskega sporočila - elektronsko sporočilo, ki se šteje kot pritožba - pravni interes - pritožba kot pravica stranke - načelo laične pritožbe
Zatrjevana odsotnost pravnega interesa pomeni, da ni potrebe po pravnem varstvu, ki ga pritožba zagotavljala (in je njen poglavitni smisel). Stranka mora s pritožbo iskati pravno varstvo, imeti mora pravovarstveno potrebo za dosego lastne koristi (izboljšanje svojega položaja), ki je drugače ne more doseči. V nasprotnem primeru ne gre za pritožbo. Pritožba je pravica stranke, ki se uresniči samo, če ta poda svojo zahtevo za vodenje pritožbenega postopka. Brez ustrezne zahteve stranke se torej ta postopek ne more in ne sme voditi.
UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1015653
ZUP člen 180, 225, 225/5. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1-4.
vrnitev v prejšnje stanje zaradi prepozne pritožbe - nepravilna vročitev upravnega akta - razveljavitev klavzule pravnomočnosti - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z nepravočasno vloženo pritožbo zoper upravni akt in sklep o zavrnitvi zahteve za razveljavitev klavzule pravnomočnosti nista akta, ki ju je mogoče (samostojno) izpodbijati v upravnem sporu.
UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VS1015596
ZUP člen 87, 96a, 96a/1, 180, 225. ZUS-1 člen 24, 28, 36, 36/1-2. ZPPreb člen 17a, 17a/1-2, 17a/2.
upravni postopek - vročanje - pravilnost vročitve - naslov za vročanje - rok za vložitev tožbe - zamuda - vrnitev v prejšnje stanje - klavzula pravnomočnosti
Tožeča stranka je poleg stalnega prebivališča v Centralnem registru prebivalstva imela evidentirano - prijavljeno tudi začasno prebivališče. Prav tako pa je imela v skladu z izrecno določbo 17.a člena ZPPreb v CRP naveden tudi naslov za vročanje.
Ker tožeča stranka drugih (opravičenih) razlogov, zaradi katerih ni mogla pravočasno vložiti tožbe, niti ne navaja, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zato je tožba, zoper izpodbijani sklep glede na določbo prvega odstavka 28. člena ZUS-1, ki določa 30-dnevni rok za vložitev tožbe, vložena prepozno.
Klavzula pravnomočnosti oziroma potrditev pravnomočnosti ima samo pravno naravo potrdila (180. in 225. člen ZUP), s katerim se potrjuje obstoj določenega pravno pomembnega dejstva in v zvezi z njim stranka nima pravnega sredstva ter ga samostojno ne more izpodbijati v upravnem sporu (lahko se v upravnem postopku zahteva sprememba oziroma poprava pomote na potrdilu na podlagi ugotovitvenega postopka).
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS0018381
ZPP člen 1. SPZ člen 19, 19/1, 37, 37/1, 92, 99. ZCes-1 člen 3, 3/2. ZJC člen 2, 2/2.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - javno dobro - splošna raba - občina - sodna pristojnost - upravna pristojnost - civilnopravno varstvo lastninske pravice
Odgovor na zastavljeno vprašanje, ali lastniku na javni cesti, ki je javno dobro, v smislu pristojnosti pripada civilno varstvo lastninske pravice kot zaščita pred vznemirjanjem po 99. členu SPZ, je pritrdilen, kar pa še ne pomeni, da je to sodno varstvo vedno utemeljeno. Fizični in verbalni napadi na uporabnike te poti, njeno zapiranje ter preprečevanje prehodov in prevozov po njej ter podobno, ki naj bi jih storila toženca, namreč niso v ničemer posegli v tožničino lastninsko pravico, saj ji je bila raba na izključujoč način že pred tem odvzeta in do zatrjevanega vznemirjanja njene lastninske pravice ni moglo priti.
Uporaba vseh pod enakimi pogoji, ki jo želi tožnica varovati s to tožbo, ni nekaj, kar izhaja iz njene lastninske pravice, pač pa iz lastnosti te stvari, da je razglašena za javno dobro v splošni rabi.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 29, 29/3. ZUP člen 57, 88, 88/. ZPP člen 94, 98.
dovoljenje za stalno prebivanje - prepozna tožba - vročanje po pooblaščencu - obseg pooblastila - pooblastilo za sprejem odločbe - tek roka za vložitev tožbe
Z navedbo, da tožnik odvetnico posebej pooblašča za vložitev pritožbe v upravnem postopku ni izključil pooblastila za sprejem odločbe o tej pritožbi. Morebitna omejitev pooblastila izključno na upravni pritožbeni postopek pa ne vpliva na tek roka za vložitev tožbe.
ZDavP člen 39. ZDavP-1 člen 113, 113/4. ZDavP-2 člen 5, 39, 41, 68, 68/1, 68/2, 68/5, 68/6, 77, 138.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - obdavčitev nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb - premoženje nepojasnjenega izvora - dolžnost prijave vseh dohodkov - ugovor retroaktivne uporabe zakona - verjetna davčna osnova - dokazovanje v davčnem postopku - zaslišanje prič - dokazno breme - nelistinski dokazi - očetovo darilo - pogoji za uvedbo davčnega postopka
Davčni zavezanec, ki je pridobil večje premoženje, ki ne izvira iz dohodkov, ki jih je prijavil davčnim organom, se je torej moral in mogel zavedati, da bo takšna pridobitev lahko imela učinke tudi na davčnem področju in da bosta izvor in čas pridobitve dohodkov oziroma premoženja lahko v prihodnosti predmet dokazovanja.
Določba petega odstavka 68. člena ZDavP-2 ne zahteva, da se obdavči celotno premoženje, ki ga je davčni zavezanec kadarkoli pridobil oziroma posedoval. Ugotovljena vrednost premoženja je omejena z davčnim obdobjem, v katerem se povečanje premoženja lahko ugotavlja.
Določba 69. člena ZDavP-2 daje davčnemu organu pooblastilo, da sme fizično osebo pozvati, naj opravi popis premoženja, s katerim razpolaga. Zakonska določba davčnemu organu ne nalaga, da mora pozvati fizično osebo na prijavo premoženja.
ZUP člen 193, 193/2, 214. ZVoz člen 12, 57, 72, 77, 78, 79,79/1-2, 84. ZUS-1 člen 51., 93, 93/1.
dovoljena revizija - odvzem vozniškega dovoljenja - mnenje Posebne zdravstvene komisije - obrazložitev mnenja Posebne zdravstvene komisije - izvedeniško mnenje - neobrazloženost sodbe sodišča prve stopnje- pomanjkljiva obrazložitev - bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu
Mnenje Posebne zdravstvene komisije je po presoji Vrhovnega sodišča izvedeniško mnenje, ki je sicer res podlaga za odločitev, vendar pa mora biti že samo mnenje obrazloženo, kot to določa drugi odstavek 193. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), da ga je mogoče po pravilih tega postopka tudi preizkusiti.
O odvzemu vozniškega dovoljenja namreč odloči upravni organ z upravno odločbo po pravilih ZUP (57. in 12. člen ZVoz) in ta mora biti obrazložena, obrazložitev pa mora vsebovati odločilne razloge in dokazno oceno, v katero mora biti vključena tudi ocena izvedeniškega mnenja (214. člen ZUP). Samo tako odločbo je mogoče preizkusiti in s tem zagotoviti stranki učinkovito pravno sredstvo.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1-3. ZUP člen 42, 42/1, 43, 43/2, 142, 142/1, 142/2, 229, 229/1, 229/2.
tožnik v upravnem sporu - stranski udeleženec v upravnem postopku - priznanje statusa stranskega udeleženca - pomen instituta vročitve odločbe
Le vročitvi prvostopenjskega upravnega akta, ki jo upravni organ opravi na podlagi zahteve iz drugega odstavka 229. člena ZUP, je mogoče pripisati pomen priznanja pravice, da se oseba udeležuje tujega postopka, ne pa tudi v primeru vročitve drugostopenjskega upravnega akta, za kar se sicer zavzema pritožnik, ki nesporno v postopku na prvi stopnji ni sodeloval (niti ni vložil zahteve za udeležbo v njem), ampak je vložil ugovor zoper odločitev, s katero je bila zavrnjena prijava univerze, ne pa njegova prijava na javni razpis.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - INVALIDI - UPRAVNI POSTOPEK
VS3006739
ZPIZ-1 člen 71.
priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja - poslabšanje ugotovljene invalidnosti - upravni postopek - upoštevanje novih dejstev
Morebitnih sprememb zdravstvenega stanja v času po izdaji upravnih odločb, v tem sporu ni možno upoštevati, saj sodišče presoja tisto dejansko stanje, ki je bilo v času odločanja upravnega organa. Morebitne spremembe v zdravstvenem stanju bo tožena stranka lahko upoštevala v novem postopku, ki ga je tožnica že sprožila.
Ob ugotovitvi, da pri tožnici do izdaje odločbe tožene stranke z dne 26. 7. 2010 ni prišlo do poslabšanja ugotovljene invalidnosti in da tudi ni nastal nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožničin zahtevek za odpravo odločb tožene stranke, in za njeno razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
ZDavP člen 39. ZDavP-2 člen 5, 39, 41, 68, 68/1, 68/2, 68/5, 68/6, 77.
odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - obdavčitev nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb - premoženje nepojasnjenega izvora - ugovor retroaktivne uporabe zakona - ugotavljanje davčne osnove z oceno - verjetna davčna osnova - dokazovanje v davčnem postopku - zaslišanje prič - dokazno breme
Davčni zavezanec, ki je pridobil večje premoženje, ki ne izvira iz dohodkov, ki jih je prijavil davčnim organom, se je torej moral in mogel zavedati, da bo takšna pridobitev lahko imela učinke tudi na davčnem področju in da bosta izvor in čas pridobitve dohodkov oziroma premoženja lahko v prihodnosti predmet dokazovanja.
Po presoji Vrhovnega sodišča so pristojnosti davčnega organa za zasledovanje enakomerne obremenitve vseh davčnih zavezancev in s tem zasledovanje javnega interesa po učinkovitem pobiranju davkov kot bistvenem viru fiskalnih dohodkov primerne in ne posegajo nesorazmerno v položaj in pravice davčnih zavezancev. S tem je zagotovljeno sorazmerje (a fair balance) med javnim in zasebnim interesom.
Postopek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 ni kaznovalne narave. Zgolj to, da se predmetni postopek vodi zaradi okoliščin, ki jih povzroči davčni zavezanec, ker ne prijavi dohodkov, še ne pomeni, da gre za postopek, primerljiv kazenskemu.
otroški dodatek - center za socialno delo - odločitev v prvih dneh naslednjega meseca - odločanje organa po uradni dolžnosti
Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da bi center za socialno delo o upravičenosti do otroškega dodatka moral odločiti s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe, to je s 1. 10. 2012 in ne s 1. 9. 2012, kot je odločil. Izpodbijane odločbe se nanašajo le na pravico do otroškega dodatka, ta pravica ni odvisna od tega, ali otrok obiskuje vrtec ali osnovno šolo, zato so neupoštevne revizijske navedbe o tem, da je bil otrok septembra 2012 v šoli in ne v vrtcu.
Odločitev je bila izdana na podlagi prvega odstavka 42b. člena ZUPJS, ki določa, da center za socialno delo o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe, za katere je izvedel po uradni dolžnosti ali pa na način in v roku iz drugega odstavka 42. člena ZUPJS, odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.
ZUTD člen 59. ZUP člen 7, 9, 9/3, 138, 138/1, 144, 144/1, 144/1-2.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - plačilo prispevkov - kršitev pravil upravnega postopka - načelo varstva pravic strank
Večja aktivnost uradne osebe se zahteva pri uveljavljanju socialnih pravic. Ta dolžnost izhaja 7. člena ZUP, ki ga moramo v primeru uveljavljanja socialnih pravic razlagati ob upoštevanju določbe 50. člena URS. Pravica do socialne varnosti je z ustavo izrecno priznana kot človekova pravica. Po svoji naravi je pozitivna pravica, kar pomeni, da je za njeno uresničevanje potrebno aktivno delovanje države. Država mora zagotoviti učinkovito uveljavljanje socialnih pravic na zakonodajnem, izvršilnem in sodnem nivoju. To nedvomno vključuje tudi postopek pred upravnimi organi, ki predstavljajo prvi neposreden stik stranke z državo. Od uradne osebe se zahteva, da stranki zagotovi pridobitev socialnih pravic tudi z aktivnim postopanjem, tako da jo v okviru načela zaslišanja opozori, kdaj in kako lahko pridobi določeno pravico. S tem je zadoščeno tako varstvu pravic strank kot tudi varstvu javne koristi.
Načelo zaslišanja stranke ima v upravnem postopku poseben pomen, saj se posamezniku kot stranki zagotavlja položaj subjekta in ne zgolj objekta odločanja v upravnem postopku. Zaradi tega je pravica do zaslišanja tudi ustavna pravica, ki temelji na načelu enakega varstva pravic iz 22. člena URS in na ustavnem varstvu človekovega dostojanstva iz 21. člena URS. Zato mora uradna oseba stranki posredovati svoje videnje dejanskih in pravnih okoliščin zadeve, med njimi tudi uspeh dokazovanja in predvideno vsebino odločitve, kar je še posebej pomembno v primeru, če je rezultat postopka za stranko neugoden.