Kadar sodišče na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravi upravni akt (ugodi tožbi), vrne zadevo organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). S tem se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila, preden so bili odpravljeni upravni akti izdani, torej preden je bilo o stvari odločeno. Z izdajo sodbe pa so odpravljeni tudi drugi akti, izdani v postopku odločanja o isti upravni stvari (na primer akt druge stopnje, s katerim je bila pritožba zoper izpodbijani upravni akt zavrnjena), če je sodišče presojalo in odpravilo izpodbijani upravni akt, izdan na prvi stopnji upravnega odločanja.
Zahtevek za povrnitev stroškov postopka je akcesorni zahtevek, ki v celoti deli pravno usodo odločitve o glavni stvari. Odločitev o stroških ni samostojna pravna celota. Odvisna je od odločitve o glavni stvari, torej od uspeha stranke v postopku.
Napačen pravni pouk v odločbi tožene stranke ne sme imeti škodljivih posledic za stranko.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1015356
ZDen člen 2, 6, 6/1. ZUS-1 člen 36, 36/1-4, 83, 83/2-2, 94, 94/1. ZUP člen 292, 292/1, 293, 293/1. ZOR člen 379, 379/1. OZ člen 356, 356/1. ZSOS člen 2, 3, 3/1, 3/2, 4, 4/3. ZSDH-1 člen 77.
dovoljena revizija - denacionalizacija - izvršba odločbe o denacionalizaciji - pravni interes - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - zastaranje - zastaranje judikatne terjatve - posebna narava denacionalizacije - celovita ureditev denacionalizacije - SDH - novo pooblastilo za revizijo
Glede na to, da je ureditev ZDen ob vseh dograditvah zakonskih rešitev v preteklih letih tudi po namenu zakonodajalca usmerjena v zaokroženo in celovito urejanje vseh temeljnih vprašanj pravic in obveznosti subjektov v postopku denacionalizacije, tako ni mogoče sklepati, da gre v primeru instituta zastaranja za vprašanje, ki nakazuje pravno praznino v ureditvi ZDen. To, da se zakonodajalec za takšno materialnopravno normo ni odločil, kaže ob danih okoliščinah na njegov namen navedeno upravnopravno razmerje ohraniti v veljavi prek daljšega obdobja in z manj omejitvami, kot sicer velja za zastaranje judikatnih terjatev.
ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - GRADBENIŠTVO
VS0018095
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 132, 186. ZUP člen 147, 147/1. ZPP člen 286.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - upravni postopek - postopek za izdajo gradbenega dovoljenja - prekinitev upravnega postopka - odgovornost države za delo državnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - teorije vzročnosti - teorija sine qua non - teorija ratio legis vzročnosti - škoda zaradi prekinitve upravnega postopka - pretrganje vzročne zveze
Teorija sine qua non temelji na enakosti vseh pogojev pri povzročitvi posledice, ki ni sprejeto ne v teoriji ne v sodni praksi. Naravna vzročna zveza med škodnim dejstvom (protipravnim ravnanjem) in škodno posledico mora obstajati, vendar ni vsak naravni vzrok tudi pravno upošteven. Po teoriji ratio legis vzročnosti so v pravu relevantni samo tisti vzroki, ki jih pravna norma glede na svoj namen šteje za vzroke. Iz ugotovljenih dejanskih okoliščin izhaja, da je bilo nedopustno ravnanje toženke (nezakonita prekinitev postopka upravnega organa) samo eden od vzrokov za nastanek škode, ne pa odločilni vzrok. Kot je poudarilo že sodišče druge stopnje, je glavni razlog za nerealizacijo tožnikovega načrta (zgraditi in odpreti avtopralnico s kava barom) v tem, da je bila vloga za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnjena, in sicer zaradi neusklajenosti projektne dokumentacije s pogoji iz lokacijskega dovoljenja, kar izhaja iz tožnikove sfere.
imenovanje za sodnega izvedenca - preizkus strokovnosti - rok za ponovni pristop k opravljanju preizkusa strokovnosti - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - ničnost
Kadar zgornjo premiso odločanja predstavljajo spoznanja znanosti in stroke na posameznem področju in ne pravni predpisi, ne gre za pravno odločanje, ki bi po svoji vsebini in posledicah pomenilo odločanje v upravnih zadevah. Zato se taka odločitev tudi vsebinsko ne izrazi v obliki upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS3006587
ZDSS-1 člen 5, 6, 7. ZUPJS člen 1, 5, 6, 38, 42c., 43, 44.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - pristojnost delovnega sodišča - odpis dolga iz naslova neupravičeno prejete denarne socialne pomoči
Določbo 38. člena ZUPJS je tako predvsem iz sistemskih razlogov razlagati širše, in sicer da se nanaša tudi na odpis dolga v postopku, ki se navezuje na prejšnje odločanje o pravicah oziroma razveljavitvi ali odpravi takšnih odločb po ZUPJS.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - predlog za obnovo postopka - kaznivo dejanje - pravica, izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - že odgovorjena vprašanja - vprašanja, ki presegajo okvir spornega pravnega razmerja - zelo hude posledice niso konkretizirane
Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: predmet upravnega spora je zadeva, v kateri je pravica ali obveznost izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, pa mora presegati 20.000 EUR. Prvi pogoj se nanaša na odločanje o pravici ali obveznosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek (tako Ustavno sodišče v zadevi U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010).
Pomembno pravno vprašanje, ki naj bi utemeljilo dovoljenost revizije, se mora nanašati na pravno vprašanje iz zakonsko določenega obsega presoje Vrhovnega sodišča v revizijskem postopku. Le v tem okviru bo revident z ustrezno odločitvijo o pomembnem pravnem vprašanju in posledičnim uspehom v revizijskem postopku lahko dosegel izboljšanje svojega pravnega položaja.
Zelo hudih posledic izpodbijanega akta, ki so pogoj za dovoljenost revizije revident ni niti izkazal niti jih ni dovolj konkretiziral.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 94, 94/1. ZUP člen 260, 260-5, 268, 270. URS člen 23, 25.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - sofinanciranje iz javnih sredstev - obnova upravnega postopka - odločba izdana v obnovljenem postopku - odpravljen sklep o obnovi postopka - ugoditev reviziji
Glede na stanje stvari v konkretni zadevi (obstoj pravnomočne odločbe, izdane v obnovljenem postopku, in pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje v zvezi s to odločbo ob hkrati pravnomočno odpravljenem sklepu o obnovi postopka) je Vrhovno sodišče zaradi zagotovitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave RS) in sodnega varstva (23. člen Ustave RS) reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbi ugodilo ter odpravilo odločbo tožene stranke, izdano v obnovljenem postopku. Glede na določbe 268. člena in 270. člena ZUP se namreč odločba izda v obnovljenem postopku le na podlagi sklepa oziroma odločbe o uvedbi oziroma dovolitvi obnove, ta pa je bil s (sicer kasnejšo) sodbo prvostopenjskega sodišča pravnomočno odpravljen. Postopek se mora zato v celoti vrniti v stanje pred izdajo izpodbijanega upravnega akta in revidentke posledice odločbe, izdane v obnovljenem postopku, ne smejo zadeti, do česar bi v primeru, da v tem upravnem sporu izpodbijana sodba ne bi bila spremenjena (oziroma razveljavljena), lahko prišlo.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006590
ZPIZ-1 člen 93. ZDSS-1 člen 61.
obnova postopka v upravnem postopku - odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu
V sodnem postopku sodišče ugotovi, katera dejstva se štejejo za dokazana po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. V skladu z načelom materialne resnice mora sodišče v socialnem sporu popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka. Sodišče ugotavlja tudi to, ali je bilo v predsodnem postopku dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno. Sodišče ugotavlja dejansko stanje na podlagi navedb in dokazov strank. Pri tem lahko pride na podlagi izvedenih dokazov in na podlagi njihove proste presoje do povsem drugačnega zaključka kot organ v predsodnem postopku.
zavrženje tožbe kot prepozne - utemeljena pritožba - dvom o pravilni osebni vročitvi
Ker obstaja dvom o tem, da je vročilnico, ki je pripeta odločbi drugostopenjskega organa, res podpisala tožnica, in ni mogoče z gotovostjo šteti, da je bila odločba drugostopenjskega organa tožnici vročena na dan, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 79. člena ZUS-1 pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje preveri pravilnost vročitve drugostopenjske upravne odločbe in pravočasnost tožbe.
ZUS-1 člen 27, 27/1-4, 33, 33/1, 36, 36/1, 36/1-2, 37, 37/2, 68. ZUP člen 96, 224, 280, 280/1, 280/3. ZZZDR člen 10b.
pritožba - pravočasnost tožbe kot pogoj za presojo ničnosti odločbe v upravnem sporu- vročitev odločbe z javnim naznanilom
ZUS-1 za uveljavljanje napak odločbe, ki imajo za posledico ničnost, ne pozna tožbe, ki bi jo bilo mogoče vložiti neodvisno od poteka časa po končanem postopku izdaje takega akta. Mimo tega zato ne more nastopiti niti dolžnost sodišča, da po uradni dolžnosti pazi na ničnost.
Čeprav je bil torej prvi tožnik seznanjen z načinom vročanja, saj je o tem sam predložil omenjeni dopis CSD, pa v pritožbi nepravilnosti v tej smeri ne zatrjuje, niti jih ni v tožbi. Zato zgolj s pavšalno trditvijo, da ni prejel odločb o posvojitvi, ne more izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje o pravnomočnosti izpodbijanih odločb, ki pomeni, da je rok za vložitev tožbe v upravnem sporu zanj potekel, še preden je vložil predmetno tožbo.
V izreku končne odločbe res ni izrecno navedeno, da se razveljavita začasni odločbi, ki sta bili izdani med postopkom, vendar pa ne gre za pomanjkljivost, ki bi imela za posledico njuno podaljšano veljavnost za čas po izdaji odločbe o glavni stvari. V obravnavani zadevi začasen odvzem otroka in namestitev v rejniško družino že po naravi stvari lahko veljal le do konca postopka na prvi stopnji, to je do sprejema odločbe v glavni zadevi, s katero je bilo na podlagi izvedenega postopka odločeno o enakih ukrepih kot v začasnih odločbah. S tem so ti ukrepi prenehali biti zgolj začasni, začasni odločbi pa sta postali brezpredmetni.
Ker je odločitev o odvzemu in namestitvi otroka v rejništvo že predmet odločitve o glavni stvari, bosta revidenta zasledovani cilj, to je vrnitev v vzgojo in oskrbo staršema, lahko dosegla s pravnimi sredstvi zoper omenjeno odločbo. Zato za revizijo, v kateri sta predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe, obeh začasnih odločb CSD o odvzemu otroka in namestitvi v rejniško družino ter vrnitev otrok v njuno varstvo in vzgojo, nista imela pravnega interesa.
1. Kakšna je pravna narava zapisnika o nadzoru o ugotovljenih nepravilnostih in ali je treba neobstoj ugotovljenih nepravilnosti izpodbijati s posebno tožbo oziroma ali se lahko neobstoj nepravilnosti dokazuje tudi z ugovornimi navedbami v rednem pravdnem postopku;
2. Ali ima splošni dogovor (primeroma SD 13), sprejet s strani izvajalcev in v njihovem imenu kot kolektivno predstavniško telo podpisan s strani strokovnih združenj, naravo splošnih pogodbenih določil v smislu 120. in 121. člena Obligacijskega zakonika.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1015227
ZDen člen 2, 2/1, 19, 19/1-1, 19/1-4. ZUS-1 člen 27, 27/1-3, 75, 75/2, 85, 85/1-1, 85/2. ZUP (1986) člen 9, 159, 159/2.
dovoljena revizija - denacionalizacija - ovire za vračanje v naravi - bistveno okrnjena možnost opravljanja dejavnosti javne službe - dejavnost vzgoje in izobraževanja - zdravstvena dejavnost - nezmožnost nadomestitve - kompleks - sredstva dokazovanja
Bistveno okrnjena možnost za opravljanje dejavnosti javne službe zaradi nemožnosti nadomestitve iz 1. točke prvega odstavka določbe ZDen je pravni standard, ki ga je treba vsebinsko zapolniti glede na okoliščine konkretnega primera. Dejavnosti javnih služb iz navedene določbe ZDen (to je dejavnosti državnih organov in dejavnosti s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja, kulture oziroma drugih javnih služb) se glede na svojo naravo praviloma opravljajo v zgradbah. Če pa je te dejavnosti glede na njihovo naravo mogoče izvajati le v zgradbah z določenimi konstrukcijskimi značilnostmi in vgrajenimi napravami oziroma v zgradbah, ki izpolnjujejo določene funkcionalne standarde, ali če njihova narava terja določeno teritorialno lego, je takšne zahteve treba upoštevati tudi pri preizkusu možnosti nadomestitve podržavljene nepremičnine.
ZUTD člen 119. ZUP člen 129, 129/1. URS člen 120, 120/3.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - zavrženje prepozne vloge - meje presoje v socialnem sporu - delitev oblasti
Tožena stranka o tožničini zahtevi še ni vsebinsko odločala, ker je njeno zahtevo zavrgla kot prepozno, zato nižji sodišči ne bi smeli zahteve obravnavati po vsebini.
Podan je obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP.
Zaradi obnovitvenega razloga, ki ga uveljavlja tožnica, se obnova upravnega postopka lahko predlaga le, če v končanem prejšnjem postopku stranka brez svoje krivde ni mogla navesti okoliščin, zaradi katerih predlaga obnovo. Tožnici, tudi ob upoštevanju njene izobrazbe (štirje razredi osnovne šole) ni mogoče očitati, da bi ob primerni skrbnosti že v prejšnjem upravnem postopku lahko ugotovila ali so v podatkih o plačah in nadomestilih, ki jih je prejela od tožene stranke, zajete tudi nadure. Pri presoji krivde za nenavajanje dejstev, ki stranki niso bila znana, je potrebno izhajati iz tega, ali bi ob primerni skrbnosti stranka ta dejstva lahko ugotovila in pridobila ustrezne dokaze.
dovoljenost revizije - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - očitno napačna uporaba materialnega prava - izostanek navedbe podzakonskega predpisa - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - splošna vprašanja - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Splošna vprašanja, ki terjajo le splošne in načelne odgovore, ki v pravni teoriji in sodni praksi ne vzbujajo dvomov ali dilem, za dovoljenost revizije ne zadoščajo.
Pavšalno uveljavljani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, brez navedbe številke odločb, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala, in brez primerjave dejanskega in pravnega stanja izpodbijane sodbe z odločbami, od katerih naj bi ta sodba odstopala, za dovoljenost revizije ne zadošča.
ZP-1 člen 62, 62/1-2, 65, 65/2. ZUP člen 35, 35-2.
postopek o prekršku - izločitev uradne osebe - odločanje prekrškovnega organa
Policist, ki je s kršiteljem v sorodstvu v stranski vrsti tretjega kolena, je v prekrškovnem postopku zoper kršitelja opravljal posamezna dejanja v postopku oziroma je sodeloval pri vodenju postopka. S tem je podana kršitev določb postopka po 2. alineji prvega odstavka 62. člena ZP-1, ki narekuje odpravo odločbe (drugi odstavek 65. člena ZP-1).
ZUP člen 279, 279/1-2, 279/1-3, 279/1-6. ZDen člen 2, 51, 51/1. ZUS-1 člen 86.
dovoljena revizija - denacionalizacija - ničnost odločbe - odločba, ki je ni mogoče izvršiti - lastninska pravica na vrnjenem zemljišču
V sodni praksi Vrhovnega sodišča je ustaljeno sodišče, da je odločba o denacionalizaciji nična, če na vrnjeni nepremičnini obstoji lastninska pravica ali pravica uporabe v korist fizične oziroma civilno pravne osebe.
Tožnik uveljavlja vračilo neupravičeno plačanih denarnih zneskov, ki jih je plačal kot davke oz. prispevke in katere je toženka tudi prejela kot davke oz. prispevke, torej plačila, opravljena v okviru javnopravnega in ne civilnopravnega razmerja.
ZDen člen 44, 44/1, 65, 65/2, 69, 69/1, 69/3, 85, 85/1, 85/3. ZUP(1986) člen 8, 134, 134/5, 143. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 3, 4, 4/1, 5, 5/2, 5/3, 8. Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja člen 1.
dovoljena revizija - denacionalizacija - vračanje podjetja - metoda neto aktive - poravnava v denacionalizacijskem postopku - metoda vrednotenja v denacionalizaciji - metoda vrednotenja ob vzpostavitvi lastninskega deleža na premoženju zavezanca - načelo zaslišanja - vrednotenje premičnin - verodostojne listine po določbah Navodila - obseg podržavljenja
Vrednost z denacionalizacijo vrnjenega podjetja (v naravi in odškodnini) pa ne sme preseči vrednosti neto aktive podjetja ob podržavljenju, vrednotene po predpisih, izdanih na podlagi ZDen. Ker je bil del premoženja podržavljenega podjetja B. upravičencu že vrnjen v obliki odškodnine, je tožena stranka o utemeljenosti preostalega dela denacionalizacijskega zahtevka pravilno odločala tako, da je najprej izračunala vrednost neto aktive podržavljenega podjetja, saj je od razlike med vrednostjo že vrnjenega dela premoženja in vrednostjo neto aktive odvisno, ali oziroma v kolikšnem obsegu je prejšnji lastnik podjetja še upravičen do denacionalizacije tega podjetja. Tožena stranka je pravilno ravnala na naveden način, kljub temu da je bilo o že vrnjenemu delu premoženja podjetja sklenjena poravnava, ki je bila na podlagi 69. člena ZDen vključena v odločbo o denacionalizaciji.
Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja ne more biti podlaga za ugotavljanje vrednosti podržavljenega podjetja, ki je predmet vračanja v denacionalizaciji in ki se ugotavlja po metodi neto aktive po odločbah Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja.