ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 94, 94/1. ZUP člen 260, 260-5, 268, 270. URS člen 23, 25.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - sofinanciranje iz javnih sredstev - obnova upravnega postopka - odločba izdana v obnovljenem postopku - odpravljen sklep o obnovi postopka - ugoditev reviziji
Glede na stanje stvari v konkretni zadevi (obstoj pravnomočne odločbe, izdane v obnovljenem postopku, in pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje v zvezi s to odločbo ob hkrati pravnomočno odpravljenem sklepu o obnovi postopka) je Vrhovno sodišče zaradi zagotovitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave RS) in sodnega varstva (23. člen Ustave RS) reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbi ugodilo ter odpravilo odločbo tožene stranke, izdano v obnovljenem postopku. Glede na določbe 268. člena in 270. člena ZUP se namreč odločba izda v obnovljenem postopku le na podlagi sklepa oziroma odločbe o uvedbi oziroma dovolitvi obnove, ta pa je bil s (sicer kasnejšo) sodbo prvostopenjskega sodišča pravnomočno odpravljen. Postopek se mora zato v celoti vrniti v stanje pred izdajo izpodbijanega upravnega akta in revidentke posledice odločbe, izdane v obnovljenem postopku, ne smejo zadeti, do česar bi v primeru, da v tem upravnem sporu izpodbijana sodba ne bi bila spremenjena (oziroma razveljavljena), lahko prišlo.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006590
ZPIZ-1 člen 93. ZDSS-1 člen 61.
obnova postopka v upravnem postopku - odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu
V sodnem postopku sodišče ugotovi, katera dejstva se štejejo za dokazana po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. V skladu z načelom materialne resnice mora sodišče v socialnem sporu popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka. Sodišče ugotavlja tudi to, ali je bilo v predsodnem postopku dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno. Sodišče ugotavlja dejansko stanje na podlagi navedb in dokazov strank. Pri tem lahko pride na podlagi izvedenih dokazov in na podlagi njihove proste presoje do povsem drugačnega zaključka kot organ v predsodnem postopku.
zavrženje tožbe kot prepozne - utemeljena pritožba - dvom o pravilni osebni vročitvi
Ker obstaja dvom o tem, da je vročilnico, ki je pripeta odločbi drugostopenjskega organa, res podpisala tožnica, in ni mogoče z gotovostjo šteti, da je bila odločba drugostopenjskega organa tožnici vročena na dan, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 79. člena ZUS-1 pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje preveri pravilnost vročitve drugostopenjske upravne odločbe in pravočasnost tožbe.
V izreku končne odločbe res ni izrecno navedeno, da se razveljavita začasni odločbi, ki sta bili izdani med postopkom, vendar pa ne gre za pomanjkljivost, ki bi imela za posledico njuno podaljšano veljavnost za čas po izdaji odločbe o glavni stvari. V obravnavani zadevi začasen odvzem otroka in namestitev v rejniško družino že po naravi stvari lahko veljal le do konca postopka na prvi stopnji, to je do sprejema odločbe v glavni zadevi, s katero je bilo na podlagi izvedenega postopka odločeno o enakih ukrepih kot v začasnih odločbah. S tem so ti ukrepi prenehali biti zgolj začasni, začasni odločbi pa sta postali brezpredmetni.
Ker je odločitev o odvzemu in namestitvi otroka v rejništvo že predmet odločitve o glavni stvari, bosta revidenta zasledovani cilj, to je vrnitev v vzgojo in oskrbo staršema, lahko dosegla s pravnimi sredstvi zoper omenjeno odločbo. Zato za revizijo, v kateri sta predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe, obeh začasnih odločb CSD o odvzemu otroka in namestitvi v rejniško družino ter vrnitev otrok v njuno varstvo in vzgojo, nista imela pravnega interesa.
ZUS-1 člen 27, 27/1-4, 33, 33/1, 36, 36/1, 36/1-2, 37, 37/2, 68. ZUP člen 96, 224, 280, 280/1, 280/3. ZZZDR člen 10b.
pritožba - pravočasnost tožbe kot pogoj za presojo ničnosti odločbe v upravnem sporu- vročitev odločbe z javnim naznanilom
ZUS-1 za uveljavljanje napak odločbe, ki imajo za posledico ničnost, ne pozna tožbe, ki bi jo bilo mogoče vložiti neodvisno od poteka časa po končanem postopku izdaje takega akta. Mimo tega zato ne more nastopiti niti dolžnost sodišča, da po uradni dolžnosti pazi na ničnost.
Čeprav je bil torej prvi tožnik seznanjen z načinom vročanja, saj je o tem sam predložil omenjeni dopis CSD, pa v pritožbi nepravilnosti v tej smeri ne zatrjuje, niti jih ni v tožbi. Zato zgolj s pavšalno trditvijo, da ni prejel odločb o posvojitvi, ne more izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje o pravnomočnosti izpodbijanih odločb, ki pomeni, da je rok za vložitev tožbe v upravnem sporu zanj potekel, še preden je vložil predmetno tožbo.
1. Kakšna je pravna narava zapisnika o nadzoru o ugotovljenih nepravilnostih in ali je treba neobstoj ugotovljenih nepravilnosti izpodbijati s posebno tožbo oziroma ali se lahko neobstoj nepravilnosti dokazuje tudi z ugovornimi navedbami v rednem pravdnem postopku;
2. Ali ima splošni dogovor (primeroma SD 13), sprejet s strani izvajalcev in v njihovem imenu kot kolektivno predstavniško telo podpisan s strani strokovnih združenj, naravo splošnih pogodbenih določil v smislu 120. in 121. člena Obligacijskega zakonika.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1015227
ZDen člen 2, 2/1, 19, 19/1-1, 19/1-4. ZUS-1 člen 27, 27/1-3, 75, 75/2, 85, 85/1-1, 85/2. ZUP (1986) člen 9, 159, 159/2.
dovoljena revizija - denacionalizacija - ovire za vračanje v naravi - bistveno okrnjena možnost opravljanja dejavnosti javne službe - dejavnost vzgoje in izobraževanja - zdravstvena dejavnost - nezmožnost nadomestitve - kompleks - sredstva dokazovanja
Bistveno okrnjena možnost za opravljanje dejavnosti javne službe zaradi nemožnosti nadomestitve iz 1. točke prvega odstavka določbe ZDen je pravni standard, ki ga je treba vsebinsko zapolniti glede na okoliščine konkretnega primera. Dejavnosti javnih služb iz navedene določbe ZDen (to je dejavnosti državnih organov in dejavnosti s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja, kulture oziroma drugih javnih služb) se glede na svojo naravo praviloma opravljajo v zgradbah. Če pa je te dejavnosti glede na njihovo naravo mogoče izvajati le v zgradbah z določenimi konstrukcijskimi značilnostmi in vgrajenimi napravami oziroma v zgradbah, ki izpolnjujejo določene funkcionalne standarde, ali če njihova narava terja določeno teritorialno lego, je takšne zahteve treba upoštevati tudi pri preizkusu možnosti nadomestitve podržavljene nepremičnine.
ZUTD člen 119. ZUP člen 129, 129/1. URS člen 120, 120/3.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - zavrženje prepozne vloge - meje presoje v socialnem sporu - delitev oblasti
Tožena stranka o tožničini zahtevi še ni vsebinsko odločala, ker je njeno zahtevo zavrgla kot prepozno, zato nižji sodišči ne bi smeli zahteve obravnavati po vsebini.
Podan je obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP.
Zaradi obnovitvenega razloga, ki ga uveljavlja tožnica, se obnova upravnega postopka lahko predlaga le, če v končanem prejšnjem postopku stranka brez svoje krivde ni mogla navesti okoliščin, zaradi katerih predlaga obnovo. Tožnici, tudi ob upoštevanju njene izobrazbe (štirje razredi osnovne šole) ni mogoče očitati, da bi ob primerni skrbnosti že v prejšnjem upravnem postopku lahko ugotovila ali so v podatkih o plačah in nadomestilih, ki jih je prejela od tožene stranke, zajete tudi nadure. Pri presoji krivde za nenavajanje dejstev, ki stranki niso bila znana, je potrebno izhajati iz tega, ali bi ob primerni skrbnosti stranka ta dejstva lahko ugotovila in pridobila ustrezne dokaze.
dovoljenost revizije - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - očitno napačna uporaba materialnega prava - izostanek navedbe podzakonskega predpisa - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - splošna vprašanja - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Splošna vprašanja, ki terjajo le splošne in načelne odgovore, ki v pravni teoriji in sodni praksi ne vzbujajo dvomov ali dilem, za dovoljenost revizije ne zadoščajo.
Pavšalno uveljavljani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, brez navedbe številke odločb, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala, in brez primerjave dejanskega in pravnega stanja izpodbijane sodbe z odločbami, od katerih naj bi ta sodba odstopala, za dovoljenost revizije ne zadošča.
ZP-1 člen 62, 62/1-2, 65, 65/2. ZUP člen 35, 35-2.
postopek o prekršku - izločitev uradne osebe - odločanje prekrškovnega organa
Policist, ki je s kršiteljem v sorodstvu v stranski vrsti tretjega kolena, je v prekrškovnem postopku zoper kršitelja opravljal posamezna dejanja v postopku oziroma je sodeloval pri vodenju postopka. S tem je podana kršitev določb postopka po 2. alineji prvega odstavka 62. člena ZP-1, ki narekuje odpravo odločbe (drugi odstavek 65. člena ZP-1).
ZUP člen 279, 279/1-2, 279/1-3, 279/1-6. ZDen člen 2, 51, 51/1. ZUS-1 člen 86.
dovoljena revizija - denacionalizacija - ničnost odločbe - odločba, ki je ni mogoče izvršiti - lastninska pravica na vrnjenem zemljišču
V sodni praksi Vrhovnega sodišča je ustaljeno sodišče, da je odločba o denacionalizaciji nična, če na vrnjeni nepremičnini obstoji lastninska pravica ali pravica uporabe v korist fizične oziroma civilno pravne osebe.
Tožnik uveljavlja vračilo neupravičeno plačanih denarnih zneskov, ki jih je plačal kot davke oz. prispevke in katere je toženka tudi prejela kot davke oz. prispevke, torej plačila, opravljena v okviru javnopravnega in ne civilnopravnega razmerja.
ZDen člen 44, 44/1, 65, 65/2, 69, 69/1, 69/3, 85, 85/1, 85/3. ZUP(1986) člen 8, 134, 134/5, 143. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 3, 4, 4/1, 5, 5/2, 5/3, 8. Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja člen 1.
dovoljena revizija - denacionalizacija - vračanje podjetja - metoda neto aktive - poravnava v denacionalizacijskem postopku - metoda vrednotenja v denacionalizaciji - metoda vrednotenja ob vzpostavitvi lastninskega deleža na premoženju zavezanca - načelo zaslišanja - vrednotenje premičnin - verodostojne listine po določbah Navodila - obseg podržavljenja
Vrednost z denacionalizacijo vrnjenega podjetja (v naravi in odškodnini) pa ne sme preseči vrednosti neto aktive podjetja ob podržavljenju, vrednotene po predpisih, izdanih na podlagi ZDen. Ker je bil del premoženja podržavljenega podjetja B. upravičencu že vrnjen v obliki odškodnine, je tožena stranka o utemeljenosti preostalega dela denacionalizacijskega zahtevka pravilno odločala tako, da je najprej izračunala vrednost neto aktive podržavljenega podjetja, saj je od razlike med vrednostjo že vrnjenega dela premoženja in vrednostjo neto aktive odvisno, ali oziroma v kolikšnem obsegu je prejšnji lastnik podjetja še upravičen do denacionalizacije tega podjetja. Tožena stranka je pravilno ravnala na naveden način, kljub temu da je bilo o že vrnjenemu delu premoženja podjetja sklenjena poravnava, ki je bila na podlagi 69. člena ZDen vključena v odločbo o denacionalizaciji.
Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja ne more biti podlaga za ugotavljanje vrednosti podržavljenega podjetja, ki je predmet vračanja v denacionalizaciji in ki se ugotavlja po metodi neto aktive po odločbah Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja.
sklep o popravi pomote v odločbi - poprava napak v izreku sodbe - poprava člena predpisa - sodno varstvo v upravnem sporu - pravica do sodnega varstva
Sporno je vprašanje, ali je izpodbijani sklep o popravi pomote v upravni odločbi lahko predmet sodnega varstva v upravnem sporu po ZUS-1 - tožena stranka je s sklepom o popravi pomote popravila navedbo številke člena ZASP v izreku svoje odločbe z dne 18. 3. 2014.
Sklep o popravi pomote ni akt, ki bi se lahko izpodbijal na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj gre za procesni sklep, s katerim z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan. Obravnavni sklep o popravi pomote tudi ni akt iz 2. člena ZUS-1, saj z njim ni poseženo v tožnikov pravni položaj - popravljena je le številka člena v izreku osnovnega sklepa in je s tem doseženo soglasje med vsebino tega člena, ki je v izreku osnovnega sklepa povzeta, in številko člena ZASP, ki to vsebino ureja.
ZDavP-2 člen 12, 12/1-1, 49, 49/2, 59, 59/1, 59/4. ZUP člen 43. URS člen 22.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - položaj stranskega udeleženca - neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist - udeležba davčnega zavezanca v inšpekcijskem postopku pri plačniku davka - nadzor zakonitosti obračunavanja in plačevanja davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb - akontacija dohodnine - obračun davčnega odtegljaja - davek po odbitku - plačnik davka kot posrednik - odmera dohodnine na letni ravni - obnova postopka odmere dohodnine - pravica do izjave - nevezanost na ugotovitve davčnega inšpekcijskega nadzora pri plačniku davka
Ker revidentova pravna korist glede obračuna in plačila akontacije dohodnine in prispevkov, ki se nalaga plačniku davka, še ni neposredna, revident v postopku inšpekcijskega nadzora pri plačniku davka ne more imeti položaja stranskega udeleženca, saj v tem postopku ne varuje svoje neposredne, na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi.
Revident ima možnost, da v obnovljenem postopku odmere dohodnine ugovarja ugotovitvam v postopku davčnega inšpekcijskega postopka pri plačniku davka tako glede pravne kvalifikacije kot tudi višine osebnih prejemkov, od katerih je moral plačnik davka odtegniti davčni odtegljaj.
Zgolj zatrjevana dejanska (in ne pravna) nemožnost podajanja ugovorov glede pravne kvalifikacije in višine osebnih prejemkov ter učinkovite obrambe svojih pravic, interesov in pravnih koristi, kar bi sicer predstavljalo kršitev pravice iz 22. člena Ustave v postopku obnove odmere dohodnine, za priznanje lastnosti stranskega udeleženca že v postopku inšpekcijskega nadzora pri plačniku davka ne zadostuje.
ugotovitev ničnosti pogodbe - opravljanje gostinske dejavnosti - dovoljenost revizije - ničnost odločbe - odločba izdana na podlagi prisile - zelo hude posledice niso izkazane - pavšalne trditve
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
S pavšalnimi navedbami o posledicah na njegovo duševno in fizično zdravje, ki naj bi ga imelo izvajanje gostinske dejavnosti, dovoljeno na podlagi odločbe, katere ničnost zahteva, po presoji Vrhovnega sodišča, upoštevajoč pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, revident hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.
ZUS-1 člen 28, 28/1. ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4, 98, 98/1.
denarna kazen - prepozna tožba - osebna vročitev - fikcija vročitve - sporočilo o prispelem pismu - pomota pri vročanju
Določba tretjega stavka četrtega odstavka 87. člena ZUP, ki določa, da po preteku 15 dnevnega roka vročevalec pusti dokument v hišnem predalčniku naslovnika, če ga ta ima, sicer pa vrne pošiljko pošiljatelju, na trenutek vročitve ne more vplivati. Vročitev namreč velja za opravljeno že z dnem preteka 15 dnevnega roka od poskusa osebne vročitve (pustitev obvestila o pošiljki naslovniku) na podlagi drugega stavka četrtega odstavka 87. člena ZUP (t.i. fikcija vročitve).
Po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče uveljavljati ničnosti (iz 279. člena ZUP) denacionalizacijske odločbe, izdane na podlagi poravnave iz 69. člena ZDen, če se razlogi nanašajo na napake volje pri sklenitvi poravnave. Na podlagi tretjega odstavka 69. člena ZDen je poravnava (iz prvega odstavka tega člena) vključena v odločbo o denacionalizaciji, kar pa ne pomeni, da je zato mogoče uveljavljati ničnost denacionalizacijske odločbe zaradi domnevnih napak volje (ali drugih vsebinskih napak) pri sklenitvi poravnave. Poravnava iz 69. člena ZDen je samostojen pravni posel.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 260, 260-1, 267, 267/2.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - obnova postopka - zavrženje predloga za obnovo - vprašanje, ki ni izpostavljeno na zahtevani način - zelo hude posledice morajo za revidenta nastati kot posledica odločitve, izpodbijane v konkretnem upravnem sporu
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentka ni natančno in konkretno navedla spornega pravnega vprašanja, ki bi se nanašalo na razlog, zaradi katerega je bil njen predlog za obnovo postopka zavržen, niti ni natančno in konkretno navedla pravega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, prav tako pa ni navedla okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost.
Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije morajo po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča nastati za revidenta, kot posledica v določenem upravnem sporu izpodbijane odločitve. V obravnavanem primeru bi torej morale nastati kot posledica zavrnitve predloga za izdajo dopolnilne odločbe v zadevi dodeljevanja sredstev iz naslova Pomoč mladim kmetom za leto 2005, in ne kot posledica morebitnih drugih (izvršilnih) postopkov med istima strankama.