ZP-1 člen 57, 57/3, 58, 58/1. ZUP člen 68, 101, 101/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - plačilni nalog – roki – iztek roka
Ko se rok za vložitev pravnega sredstva v hitrem prekrškovnem postopku izteče na soboto, je za ugotavljanje izpolnitve pogojev za prenos izteka roka na ponedeljek treba ugotoviti, ali prekrškovni organ v soboto dela ali ne.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - dopolnilna odločba - le, če ni bilo odločeno o vseh vprašanjih postopka - z njo ni mogoče dopolnjevati razlogov odločbe - nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ne more biti razlog za izdajo dopolnilne odločbe - že rešeno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vrhovno sodišče je že v več zadevah sprejelo stališče, da je dopolnilno odločbo po 220. členu ZUP mogoče izdati le, če ni bilo odločeno o vseh vprašanjih, ki so predmet (določenega) postopka, s tako odločbo pa ni mogoče dopolnjevati razlogov odločbe, s katero je bilo odločeno o vseh vprašanjih. Morebiti nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ne more biti razlog za izdajo dopolnilne odločbe.
Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije morajo po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča nastati za revidenta prav kot posledica v določnem upravnem sporu izpodbijane odločitve, v obravnavanem primeru bi torej morale nastati kot posledica zavrnitve predloga za izdajo dopolnilne odločbe v zadevi dodeljevanja sredstev iz naslova Pomoč mladim kmetom za leto 2005, in ne kot posledica morebitnih drugih (izvršilnih) postopkov med istima strankama.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 94, 94/2. ZUP člen 260, 260-5, 261, 263, 263/1, 263/2.
dovoljena revizija - obnova postopka - 5. točka 260. člena ZUP - pravočasnost uvedbe obnove postopka po uradni dolžnosti - začetek teka enomesečnega roka - stroga presoja - predložitev vseh (relevantnih) listin, ki morajo biti pravilno označene, popisane in urejene
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, s katerim se poseže v dokončno odločbo, izdano v upravnem postopku. Sklep o uvedbi (po uradni dolžnosti, glej prvi odstavek 261. člena ZUP) oziroma o dovolitvi (na zahtevo stranke, državnega tožilca oziroma državnega pravobranilca, glej prvi in peti odstavek 261. člena ZUP) obnove postopka ima za stranko, ki je s prvotno odločbo pridobila kakšne pravice, hude pravne posledice, zato je treba pravočasnost uvedbe obnove postopka presojati strogo. Sodišču morajo biti zato predložene vse (relevantne) listine, s katerimi pristojni upravni organ dokazuje pravilnost svojega posega v dokončno odločbo. Te listine morajo biti pravilno označene, urejene in popisane. Šele tedaj je mogoče presoja, ali je bila obnova postopka po uradni dolžnosti iz določenega obnovitvenega razloga (v konkretnem primeru iz razloga po 5. točki 260. člena ZUP) uvedena pravočasno.
dovoljenost revizije - obnova upravnega postopka - obnovitveni razlog po 2. točki 260. člena ZUP - dokazovanje kaznivega dejanja s pravnomočno sodbo - začetek ali izvedba kazenskega postopka nista več mogoča - pomembno pravno vprašanje - že rešeno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane
Vrhovno sodišče je o vprašanju, ki ga navaja revident, že odločilo. V odločbi X Ips 1642/2006 z dne 10. 3. 2010 je sprejelo stališče, da ZUP od uveljavitve sprememb, ki so bile uveljavljene z ZUP-C, to je s 1. 1. 2005, ne dopušča več obnove upravnega postopka v primerih, ko kazenskega postopka ni mogoče izvesti, ali če so podane okoliščine, zaradi katerih kazenskega postopka ni mogoče začeti. Zato revidentovo vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, saj gre za t. i. že rešeno vprašanje.
Revident navedb, s katerimi utemeljuje zelo hude posledice, ni niti verjetno izkazal, zato tudi ta pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS1015005
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3.
dovoljenost revizije - položaj stranke v inšpekcijskem postopku - vrednostni kriterij ni izkazan - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - odstop in neenotnost sodne prakse nista izkazana - zelo hude posledice niso izkazane - pavšalne navedbe
Ker v izpodbijani odločbi pravica ali obveznost stranke (revidentke) ni izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije po določbi prve točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Glede na stališče o trditvenem in dokaznem bremenu brez natančno in konkretno izpostavljenega pomembnega pravnega vprašanja in njegove obrazložitve ni mogoča presoja dovoljenosti revizije.
Ker revidentka pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavila na zahtevani način, se tudi ne more uspešno sklicevati na neenotnost sodne prakse glede določenega vprašanja. Ob tem pa revidentka ni zadostila niti formalnim pogojem za dovoljenost revizije, saj ni niti navajala niti predložila kopij sodnih odločb sodišča prve stopnje, s katerimi je želela utemeljiti neenotnost sodne prakse prvostopenjskega sodišča.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, je ocena škode, ki naj bi revidentki nastala zaradi nezmožnosti vzdrževanja, uporabe in trženja svojih nepremičnin v vrednosti več kot 100.000,00 EUR, povsem pavšalna, nekonkretizirana in neizkazana, saj gre zgolj za njeno predvidevanje in mnenje, ki ga revidentka ni podprla z nobenimi dokazi.
varstvo konkurence - postopek pred Uradom za varstvo konkurence upravni postopek - sklep o preiskavi - izločitev uradne osebe - odklonitveni razlog za izločitev uradne osebe - dvom v nepristranskost uradne osebe - zloraba procesnih pravic
V nasprotju z namenom instituta izločitve bi bilo, da bi stranka, kljub temu da za obstoj odklonitvenih razlogov ve, z njihovim uveljavljanjem lahko čakala do faze postopka, ko bi lahko izključno preko instituta izločitve organu de facto preprečila učinkovito nadaljevanje postopka. Špekulativno ravnanje stranke pri (ne)podajanju zahteve za izločitev zato predstavlja zlorabo procesnih pravic in ne more biti pravno varovano.
Šele po koncu zbiranja dokazov za določeno dejstvo (ter ugotavljanja morebitnih novih dejstev) je mogoče, upoštevaje vsak dokaz posebej in vse dokaze v medsebojni povezavi, opraviti končno subsumpcijo dejstev pod pravno normo ter sprejeti končno odločitev. Šele v tem delu postopka lahko pride do izraza morebitna pristranskost odločevalca, saj njegova seznanjenost z okoliščinami izven nabora dokaznega gradiva ali njegov osebni odnos do stranke lahko vplivata na percepcijo in interpretacijo dokazov.
Za izločitev predstojnika oziroma uradne osebe iz odklonitvenih razlogov podan resen dvom o njeni (subjektivni) nepristranskosti. Upoštevaje nizko stopnjo subjektivne presoje okoliščin, na podlagi katerih se uvedeta postopek in preiskava, bi morala tožnica z visoko stopnjo konkretizacije navesti dejstva, ki naj bi že v tej fazi postopka utemeljevala dvom v nepristranskost uradne osebe.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS3006309
ZPIZ-1 člen 12, 76, 200, 201. ZUP člen 213, 225, 225/1. ZUS člen 367, 377. ZDSS-1 člen 31.
pravica do invalidske pokojnine - invalidska pokojnina - višina invalidske pokojnine - odmerni odstotek - prišteta doba - dokupljena doba - povrnitev premoženjske škode - dovoljenost revizije - socialni spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Prišteta doba je n
a podlagi prvega odstavka 200. člena ZPIZ-1 fiktivna pokojninska doba. Višina odstotka za odmero invalidske pokojnine se določi ob upoštevanju dejanske pokojninske dobe zavarovanca in prištete pokojninske dobe, izračunane po 200. in 201. členu ZPIZ-1 (prvi odstavek 76. člena ZPIZ-1). Tako odmerjena invalidska pokojnina za invalidnost, ki je posledica poškodbe izven dela ali bolezni, ne more presegati zneska pokojnine za invalidnost, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, razen v primeru, če dejanska pokojninska doba presega 40 oziroma 38 let pokojninske dobe (drugi odstavek 76. člena ZPIZ-1).
Višja invalidska pokojnina od odmerjene bi bila možna le, če bi dejansko dopolnjena pokojninska doba presegala 40 oziroma 38 let za toliko, da bi na podlagi zakona prišel v poštev višji odmerni odstotek.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - UPRAVNI POSTOPEK
VS3006251
ZUP člen 260, 263, 263/4, 267, 267/2.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka - pogoji za obnovo postopka - rok za vložitev predloga
Glede na določbo četrtega odstavka 263. člena ZUP je revidentov predlog prepozen, saj je bil vložen po izteku 3-letnega objektivnega roka za obnovo postopka, ki teče od dokončnosti citirane odločbe tožene stranke. Zato je bil njegov predlog pravilno zavržen v skladu z drugim odstavkom 267. člena ZUP.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 43, 260, 260/1-9. ZGO-1 člen 50, 50a. ZCes-1 člen 66.
obnova postopka izdaje soglasja - gradnja v varovalnem pasu državne ceste - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Navedba revizijskih vsebinskih razlogov in njihova obrazložitev, brez natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja glede na vsebino zadeve za dovoljenost revizije ne zadošča.
ZUS-1 člen 25, 25/3, 27, 27/1-2, 27/3, 36, 36/1-8, 40, 64, 64/1-3, 75, 75/1-1, 77. ZUP člen 129, 129/1-4. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu člen 3, 3/2. Pravilnik o stroških v upravnem postopku člen 14, 14/2.
zavrženje tožbe - pritožba - stroški ugovora zoper informativni izračun - o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - litispendenca
V 8. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo zavrže, če je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba. To določbo je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu uporabilo zmotno. Za položaj, da je „o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba“ gre namreč le takrat, kadar je sodišče že presodilo utemeljenost tožbe iste stranke zoper isti akt uprave, pa se enaka tožba iste stranke zoper isti upravni akt ponovno predloži v presojo sodišču prve stopnje, ne pa takrat, ko gre za presojo utemeljenosti dveh tožb iste stranke zoper dva različna akta uprave, s katerima je bilo odločeno o isti zadevi iste stranke (v tem primeru stroškov postopka v zvezi z informativnim izračunom tožničine dohodnine za leto 2011).
osnova za odmero pokojnine - vrednostni papirji - nova odmera - obnova postopka
Zgolj splošna navedba v pritožbi in sedaj reviziji, da bi moralo sodišče preveriti subjektivno pravočasnost predloga po uradni dolžnosti, ne zadošča, da bi sodišče samo, brez ustrezne predhodne trditvene podlage opravilo predhodni preizkus pravočasnosti. Tožena stranka bi morala pravočasno in izrecno zatrjevati, da je predlog prepozen oziroma, da je vložen po poteku roka iz prve točke prvega odstavka 263. člena ZUP, za kar je imela tudi vse možnosti.
V primeru novih dejstev, ki so obstajala že pred izdajo (dokončne) odločbe, vendar pri tej odločbi niso bila ugotovljena in zato upoštevana, lahko pa so pomembna za drugačno odločitev, je v primeru formalno in materialno pravnomočnih odločb predviden institut obnove postopka. O tem, ali gre za nova dejstva oziroma dokaze v skladu s 1. točko 260. člena ZUP je treba presojati s stališča tožnice in ne tožene stranke. Ni torej odločilno, ali je za ta dejstva in dokaze v prvotnem postopku odmere pokojnine morda že vedela tožena stranka (v zvezi z zapleti glede pravilnih podatkov matične evidence), temveč tožnica, ki pa je izhajala prav iz zanjo novih oziroma novo pridobljenih podatkov o plači iz naslova vrednostnih papirjev, ki so dejansko obstajali že pred prvo odločbo o odmeri pokojnine.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE – SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI - UPRAVNI POSTOPEK
VS3006221
ZUP člen 260.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu – obnova postopka – novo dejstvo – predhodno vprašanje - naknaden uspeh v delovnem sporu - naknadno plačilo prispevkov - zahteva za novo odmero
S sodbo v delovnem sporu ni prišlo do samodejne spremembe samostojne pravice, ki bi lahko vplivala na priznano socialno pravico do nadomestila, kot se predvideva pri drugače rešenem predhodnem vprašanju, temveč je šele izvršitev te sodbe povzročila določene posledice na socialnopravnem področju.
Dejstvo obračuna in plačila prispevkov od naknadno plačanih plač v letu 2011 (sicer za nazaj za plače v letu 2001) ne predstavlja novega dejstva, ki je v času odločanja o dokončni upravni odločbi že obstajalo, vendar ga upravni organ pri svoji odločitvi ni upošteval.
naknadna odmera sorazmernega dela starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - obnova postopka - pomoč prava neuki stranki
Po četrtem odstavku 7. člena ZUP mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. Vendar pa te določbe ni mogoče razumeti tako, da stranki ni treba skrbeti za svoje pravice. Če stranka uveljavlja pravno sredstvo, mora navesti vsaj to, katero pravno sredstvo uveljavlja in na kateri dejanski podlagi in organ ni dolžan po uradni dolžnosti ugotavljati, kaj bi bilo za stranko ugodneje. V obravnavanem primeru tožnik niti smiselno ni navajal, da pri toženi stranki uveljavlja kakšno od (izrednih) pravnih sredstev. V njegovih navedbah ni bilo nič takšnega, kar bi kazalo na to, da zahteva obnovo postopka. Zato stališče tožnika, da bi morala tožena stranka tožnikovo vlogo obravnavati kot predlog za obnovo postopka, presega napotilo iz četrtega odstavka 7. člena ZUP.
Določba 61. člena ZDSS-1 res določa, da mora sodišče popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka, vendar v okviru tožbenega zahtevka in trditvene podlage strank oziroma v okviru izpodbijanih upravnih odločb.
ZUS-1 člen 2, 4, 33, 33/1, 36, 37, 37/2. ZUP člen 274, 275, 276, 277, 279, 280.
prepozna tožba zoper prvostopenjski akt - tožba na ničnost oziroma na odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Stranka mora razveljavitev oziroma odpravo odločbe po nadzorstveni pravici in ničnost upravne odločbe uveljavljati najprej v upravnem postopku, šele zoper zavrnitev tega pravnega sredstva v upravnem postopku je možno sodno varstvo v upravnem sporu, v katerem pa sodišče tudi samo po uradni dolžnosti ves čas postopka pazi na ničnost upravnega akta, kot to določa drugi odstavek 37. člena ZUS-1. Ta določba ZUS-1 je res uvrščena v poglavje „Predhodni preizkus tožbe“, vendar to še ne pomeni, da sodišče neodvisno od izpolnjevanja procesnih predpostavk za tožbo iz 36. člena ZUS-1, ugotavlja oziroma presoja ničnost akta. Ta določba, ki je sicer splošno pravilo postopka, je namreč podlaga za odločanje (extra petetium) in torej določa obseg vsebinske presoje. Vsebinsko presojo akta pa sodišče opravi le, če so za to izpolnjene procesne predpostavke iz 36. člena ZUS-1.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova odmera pokojnine - rok za obnovo
Glede na to, da je tožnik zatrjeval nova dejstva in predložil nove dokaze, je tožena stranka vlogo pravilno obravnavala kot predlog za obnovo postopka iz razloga iz 1. točke 260. člena ZUP. Za obravnavo vloge še iz kakšnega drugega obnovitvenega razloga (katerega, tožnik tudi v reviziji ne pove) ni bilo podlage. Tožena stranka ni ravnala nezakonito, ker tožnika ni pozvala, naj se izjasni, kaj zahteva, saj je bilo to jasno.
denarna socialna pomoč - reformatio in peius - očitna kršitev materialnega predpisa
Razlog za razveljavitev prvostopenjske odločbe tožene stranke po nadzorstveni pravici iz drugega odstavka 274. člena ZUP (če je bil očitno prekršen materialni predpis) ni bil podan in posledično tudi niso bili izpolnjeni pogoji za spremembo odločbe v škodo pritožnice iz drugega odstavka 253. člen ZUP.
ZUS-1 člen 64, 64/4, 64/5, 83, 83/2. ZUP člen 214, 254, 279.
denacionalizacija - ničnost odločbe - dovoljenost revizije - obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - že rešena pravna vprašanja - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V obravnavani zadevi revidentka izpodbija odločbo tožene stranke, s katero je ta zavrnila njen predlog za izrek ničnosti odločbe o denacionalizaciji. Z izpodbijano odločbo torej ni bilo odločeno o pravici ali obveznosti stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
O vprašanjih, ki jih revidentka navaja (dejanja v smislu 5. točke 279. člena ZUP,obseg razlage in presoje ničnostnih razlogov), je Vrhovno sodišče že odločilo (že rešena vprašanja), zato ta vprašanja niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), zato revidentka s sklicevanjem na nepridobitev te pričakovane pravice zelo hudih materialnih in moralnih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.
CARINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI POSTOPEK
VS4002581
ZIL-1 člen 47, 47/2, 121, 121/1, 121/2, 121a. ZICPES člen 74, 74/1, 75, 76. Uredba sveta (ES) št. 1383/2003 z dne 22. julija 2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice člen 2, 2/1a.
Sodno varstvo, ki ga uživa imetnik znamke, mora biti enako v vseh primerih kršenja pravic iz znamke. Zgolj dejstvo, da je bila kršitev storjena z uvozom, imetniku znamke ne jemlje pravice do uveljavljanja zahtevkov po 121. in 121.a členu ZIL-1. Zato je zmotno stališče sodišča druge stopnje, da je uničenje spornega zaseženega blaga predmet carinskega in ne pravdnega postopka. Zahtevek tožeče stranke za uničenje spornega blaga (ki mu tožena stranka ni ugovarjala), je zato utemeljen.
Vprašanje stroškov skladiščenja in manipulacije z zaseženim blagom nima neposredne povezave s samo kršitvijo, namen sodnega varstva po 121. členu ZIL-1 pa je predvsem v prenehanju kršitve pravice in vzpostavitvi stanja pred kršitvijo. Odločitev sodišča druge stopnje, da je zahtevek za naložitev stroškov skladiščenja blaga in manipulacije z zadržanim blagom toženi stranki materialnopravno neutemeljen, je tako pravilna.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - 30 dnevni rok za vložitev predloga, določen z odločbo Ustavnega sodišča - dovoljenost revizije - – vprašanje, ki ni pomembno po vsebini zadeve - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje ni izkazana - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Bistveno vprašanje za pravilno in zakonito odločitev v obravnavani zadevi je pravočasnost predloga za obnovo postopka, glede na rok določen v odločbi Ustavnega sodišča U-I-165/09, zato vprašanji, ki ju revidenti navajajo in ki se nanašata na procesno vodstvo v upravnem postopku in na uporabo razveljavljene določbe prvega odstavka 62. člena ZGO-1 v obnovljenem postopku, nista pomembni pravni vprašanji glede na vsebino obravnavane zadeve in zato tudi nista pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revidenti tudi niso izkazali neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje in odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ker niso natančno in konkretno opredelili pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve, navedli okoliščin, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, in tudi niso opravili primerjave pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami, s katerimi utemeljujejo neenotnost oziroma odstop, zato izpolnjevanje uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.
UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1014750
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 260, 260-9, 263, 263/4.
ustavljen inšpekcijski postopek - obnova postopka - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ni vprašanje po vsebini zadeve - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V obravnavani zadevi gre za obnovo s sklepom o ustavitvi končanega inšpekcijskega postopka, ki ga je predlagala revidentka. Revidentkin predlog za obnovo postopka je bil zavržen iz treh razlogov, in sicer: ker ni dovoljen, ker je vložen prepozno in ker ga ni vložila upravičena oseba. Vprašanja, ki jih revidentka navaja, pa se ne nanašajo na razloge, zaradi katerih je bil predlog za obnovo postopka zavržen, ampak na učinke drugih upravnih postopkov na inšpekcijski postopek zaradi nezakonite gradnje. Ta vprašanja pa v obravnavani zadevi niso pomembna pravna vprašanja po vsebini te zadeve in tudi, glede na razloge za zavrženje predloga za obnovo postopka, na pravilno in zakonito odločitev v obravnavani zadevi ne vplivajo, zato ta vprašanja niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revidentka je uveljavljala tudi odstop od sodne prakse, vendar glede vprašanj, ki niso pomembna pravna vprašanja in dodatno, glede vprašanja udeležbe stranskih udeležencev v inšpekcijskem postopku, ki pa glede na to, da njen predlog za obnovo postopka ni bil zavržen samo iz tega razloga, ampak tudi kot nedovoljen (ker je bil vložen zoper sklep) in prepozen (po poteku v četrtem odstavku 263. člena ZUP določenega objektivnega roka treh let od dokončnosti odločbe), sam zase na drugačno odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva. Zato tudi izpolnjevanje tega uveljavljanega pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.